Franja

plešec samostalnik
1. lahko izraža zafrkljivost (moški brez las) ▸ kopaszDva plešca se prepirata: Mislim, da si ti bolj plešast kot jaz. ▸ Két kopasz férfi vitázik egymással: Szerintem te kopaszabb vagy, mint én.
Povezane iztočnice: navadni plešec

2. Capsella (rastlina) ▸ pásztortáska
Spomladi lahko nabirate listje robid in malin, plešec ter druge zdravilne rastline. ▸ Tavasszal szeder- és málnalevelet, pásztortáskát és más gyógynövényeket gyűjthet.
Sopomenke: navadni plešec

3. Gyps fulvus (vrsta jastreba) ▸ fakó keselyű
Plešci so odlični in elegantni letalci, ki lahko med iskanjem hrane preletijo velike razdalje. ▸ A fakó keselyűk kitűnően és elegánsan repülnek, és élelemkeresés közben nagy távolságokat tudnak megtenni.
Sopomenke: beloglavi jastreb

plítev shallow; low; not deep, shoaly; figurativno superficial, platitudinous; (oseba) shallow, shallow-brained

posta(ja)ti plítev to shoal

pobrígati se

pobrígati se za kaj to take care of something, to see to something, to look after something, to take something upon oneself, to attend to something, to provide for something
pobrigal se bom za vstopnice I'll see to the tickets
ti bi se bil moral pobrigati za to you ought to have seen to it
pobrigaj se, da bo to narejeno! see to it!, see that it's done!
pobrigajte se, da bo vse nared, ko pridejo! see to it that everything is ready before they come!

pòčinuti -nēm
1. odpočiti se: počinuti od napornoga rada
2. ekspr. preminiti, umreti: počinuti vječnim snom; gdje je zrno klicu zametnulo, onde neka i plodom očine tam naj obrodi sad; tu da ti se duša počine tu se ti naj duša spočije

pod predl.
I. s tož.
1. pod: to se desilo pod jesen; stupiti pod zastavu; baciti se pod vlak, pod voz; Turčin podvi noge poda se; sud je sve to uzeo pod strog nadzor; naši su uzeli neprijateljske položaje pod topovsku vatru
2. za: daju mu rdavu robu pod dobru dali so mu slabo blago za dobro; dati rog pod svijeću, pod sveću slabo menjati; ljeti se naimala pod nadnicu poleti je hodila na dnino; ovi stihotvorci prolaze pod pjesnike ti stihotvorci se imajo za pesnike
II. z orod.
1. pod: vide joj se sitne bore pod očima; sjedimo pod krošnjom visoke bukve; svi su pod dojmom nesreće; pod nama je čvrsto tlo; imati koga pod sobom ukazovati komu
2. zaradi: stara srpska država propala je pod turskom najezdom; sav se topim pod milinom njezina pogleda
3. uzeti dijete pod svoje posvojiti otroka; u društvu sjedi pod fesom v družbi sedi s fesom na glavi; učiniti nešto pod moranje narediti kaj pod prisilo

podáti to hand; to give; to pass; to administer; (ponuditi) to offer, to reach; to extend

podáti roko to offer (ali to hold out) one's hand
podaj mi knjigo, prosim! reach me that book, will you?
podáti se (iti) to go (k to), arhaično to repair (to); (pristajati) to become, to suit, to fit
klobuk se ti lepo poda the hat suits you well
podáti se na potovanje to undertake a a journey, to set out on one's journey

podkopá(va)ti miner, saper, creuser au-dessous de quelque chose

podkopa(va)ti temelje saper les fondements

podkuríti allumer un (ali faire du) feu ; figurativno exciter

podkuriti koga exciter quelqu'un contre quelqu'un, monter (la tête à) quelqu'un contre quelqu'un
podkuriti komu (familiarno) flanquer la frousse à quelqu'un, secouer les puces à quelqu'un
ti bom že podkuril! tu vas voir!, je t'apprendrai à vivre!

podóben resembling, similar, alike, like

podóben kot jajce jajcu as like as two peas
na podóben način likewise, in like manner
podóbni trikotniki similar triangles pl
bolj podóben bogu kot človeku more like to god than man
podóbna sta si they are cast in the same mould
biti podóben to be alike, to look like, to resemble, to bear a likeness (ali resemblance) (komu to someone)
podóbna vsota a similar sum, a like amount
biti komu zelo podóben to bear (ali to have) a strong resemblance to someone
fant je podóben očetu the boy takes after his father
podóben ti je kot jajce jajcu he is the dead spit and image of you
niti najmanj si nista podóbna there is not the slightest resemblance between them
to mu ni prav nič podóbno that is very unlike him
to je (čisto) njemu podóbno that is just like him
portret je čisto podóben originalu (osebi) the portrait is a speaking likeness
in (ali) podóbno and (or) suchlike, and (or) the like
briga se le za (mar so mu le) karte, biljard in podóbno he cares for nothing but cards, billiards and suchlike

podóben semejante, similar; parecido; análogo

biti podoben komu (a)semejarse a alg, parecerse a alg, (o otrocih) salir (materi, očetu a la madre, al padre)
biti si podoben kot jajce jajcu parecerse como un huevo a otro (ali como dos gotas de agua)
to je čisto tebi podobno eso es muy propio de ti, fam eso lleva tu marca, esto se te parece

podpóra support, aid, help, relief, sustenance; assistance; (miloščina) charity, alms; (dotacija) subsidy, (denarna) subvention

s podpóro with the support (of)
državna podpóra state support
brezposelna podpóra dole
dobivati brezposleno podpóro to draw the dole, to be on the dole
prošnja za podpóro application for support
podpóra industriji bounty, allowance
da(ja)ti podpóro to grant support
imeti krepko podpóro to have the staunch support (of)
živeti od javne podpóre to live on public assistance
potreben podpóre needy
brez podpóre unassisted, unaided, unsupported, unseconded
dobivati socialno podpóro to be on relief
prejemnik podpóre person on benefit

poena -ae, f (izpos. ποινή)

1. pravzaprav krvnina = spravnina, odkupnina, (denarna) odškodnina za ubitega človeka ali hudo poškodbo, zadoščenje, zadostitev, povračilo, nadomestilo, globa, starejše kaznína, zadovóljščina, od tod kazen, kaznovanje, maščevanje, starejše osvéta (naspr. praemium, pretium, impunitas). Prvotni pomen krvnina razberemo v besedni zvezi poenam constituere C. in v zvezah
a) poenas pendĕre (alicuius rei zaradi česa, za kaj) ali expendĕre, dependĕre Ci. (pre)trpeti kazen, plačati kazen, utrpeti kazen, pokoriti se.
b) poenas dare, luere, solvere, persolvere Ci. idr. ali reddere S. pokoriti se, kaznovati se, kaznovan biti.
c) poenas petere S. ali expetere Ci., L. idr. ali repetere Ci. maščevati se nad kom, kaznovati koga; rekla pod a) namigujejo na tehtanje, pod b) na plačevanje, pod c) na zahtevo po odškodnini (kazni, globi); prim.: poenas domestici sanguinis expetere Ci. zahtevati zadoščenje za prelito rodbinsko (družinsko) kri, maščevati prelito rodbinsko (družinsko) kri, poenas sui doloris ab aliquo petere Ci. zahtevati od koga zadoščenje za svojo bol(ečino), maščevati se komu zaradi svoje boli (bolečine), poenas parentum a filiis repetere Ci. otroke kaznovati zaradi (ubitih) staršev, maščevati se otrokom zaradi umora staršev. Ker je vsaka kazen nekako breme, od tod besedne zveze z glagoli, ki izražajo nošenje, prenašanje, npr. poenam ferre, sufferre Ci. (pre)trpeti, utrpe(va)ti, poenam subire, suscipere, sufferre Ci. podvreči se kazni, presta(ja)ti kazen, poenam imponere Ci., naspr. tollere, levare Ci. Druga rekla: poenam exigere de aliquo Suet. ali poenas exigere alicui O. terjati koga za kazen (zadoščenje) = kaznovati koga, poenas hominis persequi Ci. maščevati koga (tako tudi poenas patrias (= patris) persequi Ci.), poenam capere in hostem Cu. kaznovati sovražnika, poenas capere de aliquo L. = poenas sumere V. kaznovati koga, poenam sumere pro re Ci. maščevati se za kaj (zaradi česa), poenas capere pro aliquo S. maščevati koga, poenas verborum capere O. maščevati se zaradi besed, accipere poenas Lucan. maščevati se komu, kaznovati koga, poenam habere L. (svojo) kazen imeti (trpeti), kaznovan biti; toda poenas habeo ab aliquo L. maščeval sem se komu, teneri poenā Ci. kazni zapasti, biti kaznovan = poenis obligari Ci., extra poenam esse L. ostati prost kazni, biti (ostati) nekaznovan; poena est (z inf.) kaznivo je, zločin je: nec fuerat nudas poena videre deas Pr.; s subjektnim gen.: rei publicae poena, legum, iudiciorum poenae Ci.; z epeksegetičnim gen.: capitis C. = vitae Ci. = mortis Ci., Suet. smrtna kazen, oculorum Ci. za oči, ki naj bi zadela oči; pesn.: votorum V. poplačilo (= izpolnitev) obljub.

2. kazen, kaznovanje: ire in poenas O. kaznovati, perditissimorum hominum poenā res publica conservata est Ci., paucorum poenā vos salvi esse potestis Ci., p. parricidii, scelerum, flagitii Ci.

3. pooseb. Poena -ae, f Pójna = boginja Maščevalka, Kaznovalka: Stat., Val. Fl., o Poena! o Furia sociorum Ci.; v pl.: Lucan., Val. Fl., a liberûm Poenis actum esse praecipitem Ci.

4. metaf. težavnost, nadležnost, težava, nadloga, nadlega, muka, trpljenje, trpinčenje, neprijetnost, nenehno gnjavljenje: captivitatis Iust., gustatum (sc. acetum) discutit eam poenam Plin., frugalitatem exigit philosophia, non poenam Sen. ph., poena crudescit Aus.; pl.: in tantis vitae poenis Plin., balaenae pariendi poenis invalidae Plin., post longam poenarum patientiam Iust.

poēta -ae, m (izpos. ποιητής)

1. stvarnik, ustvarjalec, tvorec, izdelovalec, izumitelj, iznajditelj, izumnik: tu poëta es prorsus ad eam rem Pl. ti si mož za to, nec fallaciam astutiorem ullus fecit poëta Pl. spletkar, rovar, kovarnik, intrigant.

2. occ. pesnik, poet: Enn., Pac., Acc., Ter., Varr., Corn., Cat., Lucr., V., Pr., Tib., O., H., L., N., Hyg., Vitr., Sen. rh., Sen. ph., Vell., Cu., Val. Max., Asc., Cels., Col., Ph., Pers., Petr., Mart., Stat., Iuv., T., Plin., Plin. iun., Q., Front., Suet., Gell., G., P. F., Fest., Fr., Ap., Fl., Don., Aus., Macr., Cl., Iust., Amm., Lamp., Vop., M. idr., barbarus Pl. (o Najviju), scaenicus Varr., bonus, optimus Ci., comicus, tragicus Ci., pictores et poetae H., legere oratores (prozaike) et poëtas Ci., ut ait poeta Col., Cornelius autem Severus, etiam [si] sit versificator quam poeta melior Q., satiricus Suet., tragoediarum poeta, poeta vetus Gell., Anacreon, lyricus poeta Porph., veteres poetae Amm.

pogódu after one's own heart

to ni pogódu it goes against the grain
biti pogódu to please, to be agreeable, to suit
ti je pogódu, da prideš jutri? does it suit you to come tomorrow?

pogub|a ženski spol (-e …) das Verderben, (pogibel) das Verhängnis, das Unheil
figurativno ti si moja poguba du bist mein Ruin
drveti v pogubo in sein Unglück rennen
pahniti v pogubo koga (jemanden) ins Verderben stürzen

pōi

A) avv.

1. potem, zatem (časovno):
o prima o poi non fa differenza prej ali potem ni nobene razlike
il giorno del poi pren. šalj. nikoli, o svetem nikoli
prima o poi prej ali slej
a poi drugič, pozneje
in poi poslej:
d'ora in poi odslej naprej
per poi za pozneje
il giorno, la settimana, il mese, l'anno poi dan, teden, mesec, leto zatem

2. potem (prostorsko):
prima c'è l'incrocio, poi la piazza najprej je križišče, potem trg

3. poleg tega, pa:
quanto poi al compenso se ne riparlerà kar zadeva plačilo, se bomo domenili pozneje

4. no, torej, pa, vendar:
ti decidi poi a venire? no, boš prišel ali ne?

B) m bodočnost, prihodnost:
il prima e il poi preteklost in prihodnost
il senno del poi poznejše izkušnje

pokázati to show; to demonstrate; to indicate; to point (na at); to expose to view, to exhibit; to manifest, to display

pokaži mi to! let me see it!, show it to me!
ti bom že pokazal! I'll teach you!, I'll show you!
pokázati s prstom na koga to point one's finger at someone
pokázati svoje načrte, namere to show one's plans, intentions
pokázati svoje dokumente to show one's papers
pokázati svoje karte to show one's cards (tudi figurativno)
pokázati pête (zbežati) to show someone a clean pair of heels
pokazali so mi sobo I was shown the room
pokazal je veliko spretnost he displayed great skill
pokázati svojo strahopetnost (figurativno, arhaično) to show the white feather
pokázati svojo zlobno naravo (figurativno) to show one's cloven hoof
pokázati slab okus to show bad taste
pokázati znake utrujenosti to show signs of fatigue
pokázati (opozoriti) na kaj to point out something
pokázati zobe to show one's teeth (tudi figurativno)
pokázati komu vrata to show someone the door
pokaži, kaj znaš! do your stuff!
pokázati se (v javnosti) to show someone; to appear, to turn up; to become manifest, to come to light; (izkazati se) to prove (oneself)
pokazal se je (prišel je) šele ob desetih he didn't show up until ten
pokazal se je hvaležnega he showed himself grateful, he proved to be grateful
on bi rad pokazal, kaj zna he wants to show off
se bo že pokazalo! time will show!
pokazalo se je, da... it turned out (ali it became evident, it was found) that...
kmalu se bo pokazalo, ali imate prav we shall soon see if you are right

pokázati (-kážem) | pokazováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. mostrare, far vedere, indicare; esibire:
pokazati dokumente mostrare, esibire i documenti
pokazati stanovanje far vedere, mostrare l'appartamento
pokaži mi človeka, ki to zmore indicami uno che ne è capace

2. (pokazati z roko, s prstom) additare, segnare a dito

3. (dati podatek) indicare, segnare:
brzinomer je pokazal 200 km na uro il tachimetro segnava 200 km all'ora

4. mostrare, esibire, svelare, scoprire:
kadar se zasmeje, pokaže lepe zobe quando ride mostra una chiostra di denti bellissimi

5. (narediti, da kaj postane vidno, da se kaj zve) dimostrare; svelare; rivelare:
želim na kratko pokazati na nekatere napake vorrei in questa sede accennare ad alcuni errori

6. (narediti opazno) mostrare, dimostrare, spiegare; squadernare:
pokazati jezo, naklonjenost mostrare rabbia, benevolenza
pokazati nadarjenost za glasbo (di)mostrare talento per la musica
pog. pokazati figo, fige komu fare le fiche a qcn.
pren. pokazati hrbet komu voltare le spalle a qcn.
pokazati (hudiča) komu far vedere a qcn.
pokazati jezik mostrare la lingua (in dispregio)
pokazati (svoje) karte mettere le carte in tavola, venire al dunque
pokazati (svoje) kremplje mostrare la propria arroganza, prepotenza
pokazati liste buttare le foglie
pokazati osla, osle fare marameo
pokazati pete, podplate scappare, tagliare la corda
pokazati roge mostrare i denti; opporsi; mostrarsi arduo, difficile
pokazati vrata mostrare la porta, cacciare in malo modo
šport. pokazati na sredino igrišča, na belo točko fischiare la rete, fischiare un rigore
pokazati s prstom na additare, segnare a dito, smascherare qcn.
ti bom že pokazal ti farò vedere io
imeti kaj pokazati essere ricco, benestante, vantare, avere al proprio attivo
ta pisatelj ima kaj pokazati è uno scrittore che ha al proprio attivo varie opere di successo

B) pokázati se (-kážem se) | pokazováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. mostrarsi, manifestarsi, dipingersi, affiorare:
na obrazu se mu je pokazal strah sul volto gli si dipinse la paura

2. sorgere; delinearsi, apparire:
sonce se je pokazalo na obzorju il sole apparve all'orizzonte

3. presentarsi:
šel se je pokazat dekletovim staršem andò a presentarsi ai genitori della ragazza

4. professarsi:
pokazati se hvaležnega do mostrarsi grato a

5. risultare, rivelarsi:
pokazati se za napačno risultare falso, sbagliato, errato
pokazati se kot koristno riuscire utile
koristnost varovanja okolja se bo pokazala s časom l'utilità della tutela dell'ambiente si rivelerà col tempo

6. farsi vedere, darsi arie, pavoneggiarsi:
hotel se je pokazati pred njo voleva darsi delle arie davanti a lei

polèžati -īm
1. poležati: vi tu poležite dok se ne vratim
2. poleči: kad poleži pšenica
3. ekspr. odsedeti svoje v ječi: i zatvor je za ljude, pa i da poležiš koji dan, neče ti srma opasti ne bo ti padla krona z glave

pollex -icis, m (morda iz indoev. *pōlo-, *polo- debel, sor. s sl. palec = hr., srbsko pȁlac = češ. palec prst)

1. kot telesni ud
a) palec na roki: Aeginetis pollices praecidere Ci., pollice versare fusum, pollice praetemptare chordas, pollice versare stamina, pollice deducere filum O., p. infestus Q. naravnost iztegnjen (kot da bi človek hotel z njim koga zabosti), pollicem vertere Iuv. palec obrniti proti prsim, palec obrniti navzgor (s tem znamenjem je rimsko ljudstvo zahtevalo usmrtitev premaganega gladiatorja), pollicem premere Plin. „tiščati (držati) palec (palce)“ (da bi imel igralec srečo pri igri), od tod: utroque tuum laudabit pollice ludum H. oba palca ti bo tiščal, da bo tvoja poezija (ludus) deležna pohvale, pollicem comprimere Fulg.
b) palec kot mera = 1/12 čevlja = 25 mm: digitum pollicem laxamenti facere Ca., caules si fuerint pollice crassiores Col., pollicis crassitudine C. širok en palec, širine palca.
c) palec na nogi: Plin., Vulg. idr., pedum extremos pollices tangere Petr.

2. metaf.
a) kratka vejica, čep na trti (del mladike, ki ostane po obrezovanju, navadno z dvema očesoma): Col., Plin.
b) grča, zadebelina na drevesnem deblu: Plin.