Franja

pòdmignuti -nēm
I. pomigniti: kradom nekome podmignuti
II. podmignuti se pomigniti si

pòdpíčje -a s punct şi virgulă

podrúbiti se pòdrūbīm se dial. zvezati si ruto, robec na glavi

podstúpiti pòdstūpīm
I.
1. obkoliti: podstupiti neprijateljski grad
2. stopiti pod: strahovit je Marko i vidjeti, kamoli mu sablji podstupiti
II. pog. drzniti si, upati si: ona se nije podstupila reći

pòdufati se pòdufām se upati se, drzniti si: ona se nije podufala pitati

pòginuti pòginēm, aor. pòginuh pȍginū in pògiboh pȍgibē
1. umreti (nasilne smrti), pasti: poginuti u ratu, od mača; za tvoje oči, Mario, tri momka pogibe
2. močno si zaželeti, umirati od želje: pogiboh za tobom; on pogibe za počastima konec ga bo zaradi častihlepnosti; nerotkinja je, a pogibe za porodom

pogrezajóč (se) (-a -e (se)) adj. che si inabissa, che sprofonda; che cede

pohlépiti -īm dial. močno si zaželeti

pokajóč (-a -e)

A) adj. che scoppia, che scoppietta; che schiocca; che si spacca

B) pokajóč (v adv. rabi) scoppiettando; schioccando:
pokajoč z bičem schioccando la frusta

pomágati pòmāžēm, pomáži, pomážūćī
I. pomagati: pomagati komu riječju i djelom pomagati z besedo, z nasvetom in dejanjem; pomagati komu u radu; pomagati koga podpirati koga; to pomaže protiv groznice to pomaga proti mrzlici; triput bog pomaže po prvem neuspehu ni treba obupati
II. pomagati se pomagati si: braća se lijepo pomažu u svakoj nesreći

pomòći pòmognēm, pomòzi, pomògoh pȍmože, pòmogao pomògla, pòmognūt -a
I.
1. pomoči, pomagati: pomoći komu u čemu, komu iz vode; pade u postelju, ne pomogoše mu ni trave, ni bajanje, ni molitve; u ono doba ljudi nisu spavali ni sedeli, ali da bog pomože niso spali ne sedeli, bilo je, da bog pomagaj!; oni mi nisu ni rod ni pomozi bog nismo si med seboj čisto nič; pomozi bog (pozdrav), bog ti pòmogao! (odzdrav); on je pomozi bog, čaršijo, na obadvije strane obrača plašč po vetru
2. podpreti: pomoći koga novčano
II. pomoći se pomagati si med seboj

ponačìniti -nàčinīm
I.
1. postoriti: ponačiniti sve poslove
2. popraviti: ponačiniti sve pogreške
II. ponačiniti se popraviti se, opomoči si: dok se Marko malo ponačini

ponàsūti se pònaspēm se ponasuti si: ponasuti se dukata u džepove

ponder [pɔ́ndə]

1. neprehodni glagol
premišljati, razmišljati, razglabljati, beliti si glavo (on, upon, over)

2. prehodni glagol
pretehtati, preudariti, premisliti kaj, poglobiti se v kaj

to ponder over s.th. premisliti, pretehtati kaj
to ponder one's words pretehtati svoje besede

pònuditi pònudīm
I. ponuditi: ponuditi koga da sjedne, koga jelom; ponuditi pomoć ponuditi komu pomoč, podporo; ponuditi djevojci ruku, srce; ponudili su ga kandidaturom za skupštinskog delegata
II. ponuditi se medsebojno si ponuditi

pòočimiti -īm izbrati si koga za očima: rano ujutro eto ti kapetana, mog poočima, jer sam ga sinoć još uz put poočimio; Karadorde poočimi Radiša Petrovića

pòpāmtiti -īm pozapomniti si, zapomniti si: sad popamti što ću ti kazati

popišmániti se popìšmānīm se skesati se, skujati se, premisliti si: zaključili smo ugovor o prodaji, ali se kupac popišmanio; direktor mi je obećao za Novu godinu specijalan dopust, i ja se nadam da se neće popišmaniti

populāris -e, adv. populāriter (populus1)

I. k ljudstvu sodeč

1. ljudski, ljudstva (gen.), ljudstvu namenjen, od ljudstva izhajajoč, za ljudstvo določen, občen, splošen, poljuden: coetus Ci., opinio Ci. obče (splošno) mnenje, leges (naspr. lex caelestis) Ci., civitas, res publica Ci., (naspr. regia civitas) Ci. republika, demokracija, demokratija, vladavina ljudstva, ljudovlada, narodovlada, aura, ventus Ci. naklonjenost, gloria Ci. pri ljudstvu, munus Ci. za ljudstvo, verba Ci. ljudski, domači izrazi, carmen Sen. tr. ljudska pesem, oratio Ci. govor, govorjen ljudstvu, nagovor ljudstvu, populariter annum solis reditu metiri Ci. (po) ljudsko, kakor ljudstvo, „po domače“, parvuli et trivialiter et populariter instituti Arn.; subst. populāria -ium, n sedeži za ljudstvo v gledališču: Suet.; occ. preprost, navaden: Ca., Col., homo Vulg. prostak, populariter loqui, scribere Ci. preprosto, „po domače“.

2. priljubljen pri ljudstvu, ljudstvu ljub (drag): sacerdos Ci., minime populare ministerium L., censorium nomen populare factum est Ci., quo nihil popularius est L., vidi ego laetantis, popularia nomina, Drusos legibus immodicos ausosque ingentia Gracchos Lucan.

3. ljudstvu naklonjen, ljudoljub(en), prijatelj ljudstva, demokratski, occ. (v negativnem pomenu) poganjajoč se za ljudsko naklonjenostjo, prizadevajoč si za ljudsko naklonjenost, demagoški, prevratniški, prevraten, revolucionaren: homo, cives, imperium Ci., vir L. prijatelj ljudstva, ljudoljub, animus vere popularis (naspr. contionator) Ci., cui ingenium magis populare erat L. ki se je znal bolj prikupiti ljudstvu, ratio Ci. demagoštvo, demagogija, quaedam ex orationibus eius eo contumeliosa in Vitellium et pro se ipso popularia T. mereč (ciljajoč) na ljudsko naklonjenost, populariter agere Ci. demagoško, kot demagog, contiones seditiose ac populariter concitatae Ci., unum (sc. genus librorum) populariter scriptum, alterum limatius Ci.; subst. populāres -ium, n demokráti, populár(j)i, ljudska stranka (naspr. optimātēs): alteri se populares, alteri optimates et haberi et esse voluerunt Ci., populares Polyperchonti favebant, optimates cum Cassandro sentiebant N. —

II. k istemu ljudstvu spadajoč

1. domač, rojaški, rojakov (gen.), tuzemski: leaena, flumina O., ramus popularis olivae O., fortunae Ap. rojakov; subst. populāris -is, m, f rojak, rojakinja: quae res indicabat popularis esse S., Solon, popularis tuus Ci., popularis Arachne O.; occ. (so)udeleženec, (so)udeléžnik, sodelavec, (so)déležnik: sceleris, coniurationis S.; poseb. tovariš, prijatelj, (so)drug: Ter., Sen. ph.

2. k prebivalstvu kakega mesta ali kake province sodeč = ljudski: annona p. Icti. javni žitni trg, plausus pozni Icti. ljudska naklonjenost; subst. populāres -ium, m prebivalci, prebivalstvo kakega provincialnega mesta: ob ambiguos popularium animos T., quies popularium Icti., universi cives ac populares pozni Icti.

posegajóč (-a -e)

A) adj. che interviene; che si immischia, che si occupa

B) posegajóč (v adv. rabi) intervenendo, immischiandosi