Franja

bȉrmati -ām (n. werben) zastar. novačiti, loviti fante v vojake

bírnica ž pušica v cerkvi za darove, za miloščino

birvàktīle prisl. (t.) v starih časih

biscazzare v. intr. (pres. biscazzo) igrati v igralnici; kockati, igrati na srečo

bìstrīk -íka m
1. kraj v reki, kjer je voda bistra
2. kraj v močvirju, kjer ne raste trstičevje

bȉt bȉta m (angl.) elektr. bit, najmanjši, nedeljivi del informacije v binarnem sistemu

Bīthȳnī -ōrum, m (Βιϑυνοί) Bitinci, traško ljudstvo, ki se je iz Trakije preselilo čez Bospor na severno obalo Male Azije: N., T. idr.; sg. Bīthȳnus -ī, m Bitinec: Plin., Val. Fl. Od tod

I. adj.

1. Bīthȳnus 3 bitinski, iz Bitinije, v Bitiniji: carina, negotia H., campi Cat., caseus Plin., mare T., Bīth. tyrannus, equites Bĭthōnī Iuv.

2. Bīthȳnius 3 bitinski, iz Bitinije: Varr., Col.; večinoma kot subst.
a) Bīthȳnia -ae, f Bitinija, α) (sc. terra) pokrajina ob Črnem morju od Bospora proti jugu do Olimpa pri Brusi in proti vzhodu do Amastride, najprej samostojno kraljestvo, po l. 75 pa rim. provinca: Ci., N., T. idr., socii Bithyniae Ci. ep. zakupniki za Bitinijo. β) (sc. insula) otok, sicer imenovan Thȳnias: Plin.
b) Bīthȳniī -ōrum, m Bitinci: Prusiae regis Bithyniorum filius Plin.

3. Bīthȳnicus 3 (Βιϑυνικός) bitinski, iz Bitinije: societas Bith. Ci. ep. = socii Bith. (gl. spredaj), civitates Plin. iun., Volusius Bith. Iuv. — Kot častni cognomen Bīthȳnicus Bitinski, npr. Q. Pompeius Bith. Kvint Pompej Bitinski, ki je l. 75 Bitinijo naredil za rim. provinco: Ci., in njegov sin A. Pompeis Bith. Avel Pompej Bitinski: Ci. ep.

— II. subst. Bīthȳnis -idis, f (Βιϑυνίς)

1. = Bitinka: O.

2. = Bitinida, mesto
a) na otoku Bitiniadi (Bīthȳnias) v Črnem morju: Mel.
b) v Trakiji: Mel.

bjedòvati bjèdujēm (ijek.), bedòvati bèdujēm (ek.)
1. biti v revščini
2. trpeti
3. tarnati

bjelìna ž (ijek.), belìna ž (ek.)
1. belina: bjelina kože, hartije, papira, kreča, vapna
2. svetloba: bjelina jutarnjeg neba
3. sivina, sivost: -e u kosi i bradi
4. bela obleka: ljeti se nosi bjelina
5. prazno, cenzurirano mesto v časniku: novine su pune bjelina
6. belo sadje, grozdje, jabolka, slive

bjelorúkac -kca m (ijek.), belorúkac -kca m (ek.) belorokec, član častniške organizacije Bela ruka v Srbiji

bjèsniti -īm, bjèsnio bjèsnila (ijek.) spravljati koga v besnost, togotnost

black-list [blǽklist]

1. samostalnik
črna lista, seznam grešnikov

2. prehodni glagol
zapisati v seznam grešnikov

blagopòčīvšī -ā -ē v bogu umrli, rajnki, blagega spomina: blagopočivši naš vladalac

blagopòkōjnī -ā -ō v bogu umrli, rajnki, blagega spomina: blagopokojni -a carica

blagoùtrobije s iron.
1. trebuh: nema mnogo ljudi koji nisu podlegli svome -u i dubokim zakonima crijeva
2. uživanje v jedi in pijači, zadovoljevanje telesnih potreb: samo onaj je uspio da hrče na svilenome jastuku -a koji je bio od rođenja kusorep

blagòvānje s življenje v izobilju, uživanje

blagòvati blàgujēm
1. kositi, obedovati
2. gostiti se: blagovati na svadbi
3. živeti v izobilju, uživati: nije pravedno što zli blaguju, a pravedni pate

blanco moški spol bela barva, belina; belec (človek, konj); cilj, tarča; (prazen) medprostor; odmor med dvema dejanjema v gledališču; strahopetec

el blanco del ojo beločnica
carpintero de blanco mizar
de punta en blanco od glave do nog (oborožen)
en blanco nepopisan, prazen
dar en el blanco pravo pogoditi
dejar (pasar) en blanco preiti, izpustiti
dejar en blanco a uno koga prevarati v pričakovanjih, na cedilu pustiti
errar el blanco zgrešiti, ne zadeti cilja
hacer blanco (en) zadeti, pogoditi
firmar en blanco podpisati neizpolnjeno listino; slepo zaupati
pasar en blanco zamuditi (priložnost)
poner los ojos en blanco biti ves prevzet od radosti (slasti)
ser el blanco de burlas biti predmet zasmeha

blanket² [blǽŋkit] prehodni glagol
z odejo pokriti
figurativno udušiti, potlačiti; metati v zrak z odeje (kot kazen); (z bombami) obsuti
navtika vzeti veter z jader

Blasenstein, der, kamen sečnika, kamen v sečniku