Franja

custodia ženski spol varstvo, okrilje; shranitev; tabernakel

bajo la custodia de pod okriljem
depositar en custodia deponirati v varstvo

čast ženski spol (-i …)

1. die Ehre; -ehre (družinska Familienehre, moška Mannesehre)
čast in slava Ruhm und Ehren
imeti čast die Ehre haben
izkazovati čast ehren, die Ehre erweisen
izkazovati preveč časti [zuviel] zu viel Ehre antun
izkazovati vojaške časti militärische Ehren erweisen
izkazati zadnjo čast die letzte Ehre erweisen
kratiti komu čast (jemandem) die Ehre abschneiden
zoper čast in dobro ime ehrabschneidend
čast, komur čast Ehre, dem Ehre gebührt

2. vljudnostne formule:
s kom imam čast? Mit wem habe ich die Ehre/das Vergnügen?
imel sem Vas že čast spoznati ich hatte schon die Ehre, Sie [kennenzulernen] kennen zu lernen
čast nam je sporočiti Vam … wir geben uns die Ehre, Ihnen mitzuteilen …

3. naslov s pravicami: die Würde (akademske/duhovske časti akademische/geistliche Würden, znamenje časti ein Zeichen der Würde, najvišje časti höchste Würden)
|
Vsa čast! Hut ab!
legija časti die Ehrenlegion
izguba časti der Ehrverlust
izkazovanje časti vojska salutiranje: die Ehrenbezeigung/Ehrenbezeugung
kodeks časti der Ehrenkodex
občutek časti das Ehrgefühl
pojem časti der Ehrbegriff
pojmovanje časti die Ehrauffassung
razžalitev časti die Ehrenkränkung
rešitev časti die Ehrenrettung
stvar časti die Ehrensache
|
brez časti ehrenlos
streči po časti ein Ehrabschneider sein
pod častjo meni: unter (meiner) Würde
sploh: unter aller Würde
biti komu pod častjo eine Zumutung sein
pri moji časti! prisega: auf Ehre!/bei meiner Ehre!
v čast zur Ehre
biti komu v čast (jemanden) ehren, (jemandem) Ehre machen
šteti v čast hoch anrechnen/ zur Ehre anrechnen, komu drugemu rühmen an
v časteh geehrt, figurativno geschätzt
z vsemi častmi mit allen Ehren
zaradi časti ehrenhalber
zoper čast ehrenrührig

část honour, ZDA honor; (sloves) reputation, prestige, (slava) fame, renown, praise; (spoštovanje) esteem, respect

pri moji části! upon my honour!, on my word of honour!, pogovorno honour bright!
madež na části stain on one's honour
njemu v (na) část in his honour
izkazovati část to pay homage, to pay one's respects
žalitev části affront, defamation, (pismena) libel, (ustna) slander, insult; injury to reputation
část mi je... I have the honour (to)
část mi je sporočiti Vam... I beg to inform you...
to Vam dela část this does you honour
je pod mojo částjo that is beneath (ali below) my dignity
to mu ne dela části this does not do honour to him
smatram pod svojo částjo I think it below me
on je v veliki části he is in great esteem
biti ljubosumen za svojo část to be jealous of one's honour
gre za našo část our honour is involved (ali concerned), our honour is at stake
izkazati část to honour, to do (ali to pay honour ali respect ali homage)
izkazati komu poslednjo část to pay one's last respects to someone
kratiti komu část to slander someone
smatrati za část to consider it an honour
část komur část honour to whom honour is due
pod částjo mi je to storiti I am above doing it

část honneur moški spol , estime ženski spol , considération ženski spol , réputation ženski spol

gre za čast il y va de l'honneur
čast mi je obvestiti vas j'ai l'honneur de vous informer
izkazati, delati čast faire honneur à
sprejeti (odkloniti, rešiti) čast accepter (décliner, sauver) l'honneur
pod čast mi je je considère au-dessous de ma dignité (ali de mon rang); je considère comme indigne de moi de
čast komu čast à tout seigneur tout honneur

část (-í) f

1. (dostojanstvo, ponos; ugled, veljava, dober glas) onore, decoro; dignità:
veliko dati na svojo čast tenere molto al proprio onore
biti komu pod častjo essere per qcn. un punto d'onore a non...
gre za mojo čast ne va del mio onore
(kot vljudnostna fraza)
čast mi je sporočiti Vam ho l'onore di informarla
'XY'. 'Čast mi je!' 'XY'. 'Piacere!', 'Onorato!'
omadeževati čast nekoga macchiare, ledere l'onore di qcn.
delati čast komu fare onore a qcn.
jur. žalitev, razžalitev časti offesa, oltraggio all'onore

2. (priznanje veljave, spoštovanje, slava) onore:
izkazati komu čast onorare qcn.
storiti kaj komu v čast fare qcs. in onore di qcn.
šteti si v čast, da essere, sentirsi onorato di, per
pren. vsa čast jim, pogumno so se borili (agli avversari) tanto di cappello per come si sono battuti

3. (dejanje v znamenje spoštovanja) onore, onori:
izkazati komu zadnjo čast rendere gli estremi onori a qcn.

čemer [é] ➞ → kar
o čemer wovon/worüber
pod čemer worunter
pri čemer wobei

članek samostalnik
(krajše besedilo) ▸ újságcikk, cikkPovezane iztočnice: poljudni članek, strokovni članek

čokat pridevnik
1. (o postavi) ▸ zömök, köpcös, tömzsiRopar je visok okoli 180 centimetrov in čokate postave. ▸ A rabló körülbelül 180 centiméter magas és zömök testalkatú.Ko se je kasneje vračal proti svoji votlini, je v grmičevju ujel manjšo čokato žival. ▸ Később, amikor visszasétált a barlangja felé, egy apró, zömök állatot pillantott meg a bokrok között.Doma nikoli nisem želela imeti velikega ogledala, saj ne bi prenesla pogleda na svoje čokate noge. ▸ Soha nem akartam, hogy nagy tükör legyen az otthonomban, mert nem bírtam elviselni a vaskos lábaim látványát.

2. (o obliki) ▸ vaskos, zömök, terebélyesOb presajanju na stalno mesto morajo biti sadike čokate in krepke. ▸ A palánták az állandó helyre átültetésükkor legyenek vastagok és erősek.
Čokate hiše so pod žgočim soncem obledele in postale peščene barve. ▸ A vaskos házak kifakultak a tűző nap alatt, és homokszínűvé váltak.

črnobela fotografija stalna zveza
1. (posnetek) ▸ fekete-fehér fénykép, fekete-fehér fotó
Devet fotografov bo poskušalo ujeti kurenta v čim bolj estetsko dovršeno črnobelo fotografijo. ▸ Kilenc fotós igyekszik majd az egesztétikailag lehető legtökéletesebb fekete-fehér fotón megörökíteni a busójárást.
Objavila je črnobelo fotografijo pod tušem, na kateri si z rokama zakriva prsi. ▸ Egy fekete-fehér fotót posztolt magáról a zuhany alatt, amelyen kezével takarja a melleit.
Sopomenke: črno-bela fotografija

2. neštevno, fotografija (dejavnost) ▸ fekete-fehér fényképezés, fekete-fehér fényképészet
Sopomenke: črno-bela fotografija

črt|a ženski spol (-e …)

1. daljša ravna, kriva: die Linie (črtkana gestrichelte, pikčasta gepunktete, ravna gerade); -linie (nazobčana Zackenlinie, glasba notna Notenlinie, ob robu Randlinie, pomožna Hilfslinie, prečna Querlinie, polna Volllinie, spiralna Spirallinie, točkasta Punktlinie, vijugasta Schlangenlinie; črkovna Schriftlinie); v prometu: (dvojna Doppellinie/doppelte Sperrlinie, neprekinjena bela durchgezogene weiße Linie/Sperrlinie, prekinjena Ordnungslinie/Leitlinie, stop Haltlinie)
peljati do črte pregleda nad križiščem bis zur Sichtlinie vorfahren
šport (bočna Seitenlinie, ciljna Ziellinie, golova die Torlinie; mejna igrišča Fehllinie, napadalna Angriffslinie, osnovna Grundlinie, prostega meta Freiwurflinie, servirna Aufschlaglinie, srednja Mittellinie, startna Startlinie, stranska Seitenlinie, vzdolžna Seitenlinie, za podajo žoge Angabelinie)
šport sodnik pri črti der Linienrichter/Grundlinienrichter
geografija (demarkacijska Demarkationslinie, ločnica Trennlinie, markacijska Markierungslinie, mejna Grenzlinie, mejna parcele ipd. Begrenzungslinie, obalna Küstenlinie/Uferlinie, vidna Gesichtslinie, zračna Luftlinie); vojska (bojna Gefechtslinie/Kampflinie, čelna Endlinie, premirja Waffenstillstandslinie, strelska Feuerlinie/[Schußlinie] Schusslinie, utrdbena Befestigungslinie, začetna Ausgangslinie)
v prvi bojni črti in forderster Front/in vorderster Linie
(kotirna Maßlinie, nivojska Niveaulinie, tehnika plaščna Mantellinie, fizika spektralna Spektrallinie, gradbeništvo, arhitektura stavbna Baufluchtlinie, šivna Nahtlinie, pomorstvo tovorna Ladelinie, tovorna vodna Tiefladelinie, vodna Wasserlinie); na roki: (na dlani Handlinie, spodnja Fußlinie, srčna Herzlinie, usode Schicksalslinie, življenjska Lebenslinie)
prema črta gerade Linie/ die Gerade
prečna črta die Schraffe
figurativno na vsej črti auf der ganzen Linie

2. krajša ravna, kriva; merilna: der Strich, -strich (ločilna Trennstrich, na veki Lidstrich, navzdolnja Abstrich, na koncu/pod računom [Schlußstrich] Schlussstrich, poševna Schrägstrich, prečna Querstrich, matematika ulomkova Bruchstrich)
barva črte die Strichfarbe
pod črto unter dem Strich
potegniti črto pod einen Strich machen/ziehen, den [Schlußstrich] Schlussstrich ziehen
figurativno povleči črto ločnico einen Trennungsstrich ziehen/machen
figurativno napraviti/narediti črto čez X einen Strich durch X machen

3. širša: der Streifen; na obleki: der Streifen, tanka prečna: die Ringel; na grbu ipd.: der Balken; (proge) die Bänderung
narediti črte streifen

4. (poteza) obraza, značajska, opisa: der Zug
v grobih črtah opisati ipd.: in großen/groben Zügen/in den Hauptzügen

5. na nogavici: die Naht

čŕta (-e) f

1. linea; riga, rigo:
narediti, potegniti črto tirare una linea
debela, tanka črta linea grossa, sottile
navpična, poševna, vodoravna črta linea verticale, obliqua, orizzontale
cikcakasta, kriva, ravna črta linea zigzagante, curva, diritta (retta)
vzporedna črta (linea) parallela
muz. notna črta rigo musicale
pog. nogavice brez črte calze senza cucitura

2. (črti podobna zareza) linea:
črte na dlani, na roki linee della mano
črte obraza, na obrazu lineamenti, tratti

3. (vrsta, linija) fila; linea; voj.
bojna, obrambna črta prima linea, linea difensiva

4. (obris, kontura) linea, contorno

5. gled. cancellazione (del testo)

6. (osnovna značilnost, poteza) tratto, caratteristica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. napraviti črto čez kaj chiudere definitivamente con qcs.; (onemogočiti) impedire, impossibilitare qcs.
pren. narediti črto pod čem fare il bilancio di qcs.
(opomba) pod črto (nota) in calce, a piè di pagina
pren. propasti, uspeti na celi črti fallire, riuscire su tutta la linea
znajti se na isti črti trovarsi d'accordo, essere dello stesso parere
razvojna črta direttrice, linea di sviluppo
aer. zračna črta linea d'aria
avt. neprekinjena črta striscia continua
jur. demarkacijska črta linea di demarcazione
mat. ulomkova črta linea frazionale
navt. vodna črta linea d'acqua
ločna črta linea d'arco (della bussola; 11° 15')
šport. ciljna, startna črta linea d'arrivo, di partenza

Dach, das, (-/e/s, Dächer) streha, bei Instrumenten: pokrov; unterm Dach pod streho; unter einem Dach (leben mit) (živeti) pod isto streho; ein/kein Dach überm Kopf haben imeti streho nad glavo/ne imeti strehe nad glavo; unter Dach und Fach bringen zagotoviti, spraviti pod streho; jemandem aufs Dach steigen okregati, karati (koga); eins aufs Dach bekommen dobiti jo po glavi/piskru

daleč

1. prostorsko: weit
kako daleč je še do X? wie weit ist es noch bis X?
za razdalje: weit, -weit (kilometre kilometerweit, milje meilenweit)
neskončno daleč figurativno weltenweit
daleč naprej weit voraus
daleč nazaj weit zurück
daleč proč oditi: weit fort, stanovati: weit weg
daleč naokrog weit herum/weit und breit/im weiten Umkreis, potovati po svetu: in der Welt weit herumkommen
od daleč priti, prinesti: von weither

2. s stališča govorca: fern
od daleč priti: aus der Ferne
gledati, opazovati, doživljati: von fern
od blizu in daleč aus/von nah und fern
daleč od česa fern von (tu hier, drugih den übrigen, mesta der Stadt)
figurativno daleč od mestnega hrupa fern dem lauten Treiben der Stadt
figurativno (še malo ne) weitab von (vsakdanjosti weitab vom Alltäglichen)

3. časovno:
ni več daleč dan der Tag ist nicht mehr fern

4.
(tja) daleč weithin (je slišati X ist X zu hören)

5.
na daleč znan: weitbekannt
spoznati: von weitem/aus großer Entfernung/von ferne

6. napredovanje: weit (v življenju/poklicu je daleč prišel er hat es im Leben/in seinem Beruf weit gebracht; bolezen je že daleč napredovala die Krankheit ist schon weit fortgeschritten)
figurativno tako daleč je s teboj so weit ist es schon mit dir gekommen
biti tako daleč [soweit] so weit sein
figurativno priti daleč es weit bringen

7. (zdaleč) bei weitem, mit Abstand (največji/najboljša bei weitem/mit Abstand der größte/die beste), weitaus (der weitaus größte/die weitaus beste)
še daleč ne längst nicht, noch lange nicht/noch lange kein

8.
daleč od česa (oddaljen od česa) fern von, -fern
(od kopnega landfern, od prakse praxisfern, od realnosti realitätsfern, od sodobnosti gegenwartsfern)

9.
daleč od tega, da bi … weit davon entfernt, zu …

10.
nesti daleč glas: tragen
poseči daleč nazaj (weit) ausholen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
|
figurativno počasi se daleč pride langsam, aber sicher/mit Gemach kommt man auch weit
| ➞ → jabolko, ➞ → pod ceno

Dampf, der, (-/e/s, Dämpfe) para, bei Speisen: sopara; Dämpfe hlapi; unter Dampf stehen biti pod pritiskom, figurativ nasekan; Dampf hinter etwas machen pritiskati na; Dampf haben vor bati se (koga, česa); Dampf haben/bekommen biti/postati lačen

damping samostalnik
(prodajanje pod ceno) ▸ dömpingNa vsakem trgu je treba imeti merila za ugotavljanje in preprečevanje dampinga, monopolov in kartelov. ▸ Minden piacon feltételrendszert kell biztosítani a dömping, a monopólium és a kartellek felismerésére és megakadályozása.
Prodaja blaga pod ceno ni vedno povezana samo z dampingom ali nelojalno konkurenco. ▸ Az áru áron aluli értékesítése nincs mindig kapcsolatban csakis a dömpinggel vagy a tisztességtelen versennyel .
Cene se nižajo in damping je močno zakoreninjen. ▸ Esnek az árak, fokozódott a dömping.
Povezane iztočnice: davčni damping, plačni damping, socialni damping

Daphnis -nidis, acc. -nin ali -nim, voc. -ni, abl. -nide, m (Δάφνις, ἡ δαφνίς lovor) Dafnid,

1. Merkurjev sin, lepi mladi sicilski pastir, izumitelj sicilskega pastirskega pesništva: Pr., Plin.; pod njegovim imenom poveličuje V. Julija Cezarja. Pri O. je pastir s frigijske Ide, spremenjen v skalo.

2. šalj. ime nekega slovničarja: Plin., Suet.

date [dat] féminin datum; dan izstavitve; (velik) dogodek; commerce termin

à longue, à courte date dolgoročen, kratkoročen
de fraîche date nov
d'ancienne, de vieille date star
de longue date že dolgo, oddavnaj
en date du, à la date du (3^e mai) z dne (3. maja)
en date de ce jour z, pod današnjim datumom
en date de Paris iz Pariza
par ordre de date po, v časovnem vrstnem redu
date de l'échéance, d'émission datum zapadlosti, izdaje
date limite zadnji termin
date de livraison datum dobave, dostave
date de naissance rojstni datum
date de parution datum izida (knjige)
date de poste datum poštnega žiga
amitié féminin de longue date staro, dolgoletno prijateljstvo
timbre masculin à date žig z datumom
à 10 jours de date plačljivo 10 dni po datumu
être le premier en date imeti najstarejše zahteve ali pravice do, imeti prednost
faire date začeti s pomembnim dogodkom novo dobo, biti zgodovinske važnosti
ce film fait date dans l'histoire du cinéma ta film je velik dogodek v zgodovini kinematografije
mettre la date zapisati, postaviti datum
porter une date biti datiran
prendre date določiti datum, dan

dáti (dám)

A) perf. ➞ dajati

1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione

2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto

5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore

7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare

10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere

dattorno

A) avv. okoli, okrog; poleg:
sono stufo di averlo dattorno sit sem že, da mi je stalno pod nogami
levarsi, togliersi qcn. dattorno koga se znebiti
dattorno a prep. okoli, ob

B) agg. invar. okoliški

debajo spodaj

debajo de pod
debajo de palabra na častno besedo
por debajo de cuerda pod roko, skrivaj
estar muy por debajo de a. še dalečne biti kos čemu