Franja

Zadetki iskanja

  • slóvstvo (-a) n letteratura:
    ljudsko slovstvo letteratura popolare
    strokovno slovstvo letteratura tecnica
  • spada|ti (-m) gehören (k zu); (noter hineingehören, sem [hierhergehören] hierher gehören, hergehören, skupaj zusammengehören, tja hingehören, dahingehören, zraven dazugehören), fallen in/unter, schlagen in
    ki spada skupaj zusammengehörig
    ki spada zraven hingehörig, dazugehörig
    to spada na moje strokovno področje das schlägt in mein Gebiet
  • special1 [spéšəl] pridevnik (specially prislov)
    (prav) poseben, specialen; izreden, nenavaden, izjemen, nesplošen; izvrsten; specializiran; določen

    on special days ob določenih dnevih
    special bargain trgovina posebna ponudba
    special branch strokovno področje
    by special comand (of) na izrecen ukaz
    a special case poseben primer
    special constable pomožen policist
    special correspondent posebni dopisnik
    special delivery ameriško ekspresna dostava pisma
    special dividend ekstra dividenda, bonus
    special edition posebna izdaja
    my special friend moj najljubši prijatelj
    special licence posebno dovoljenje za poroko, s katerim se le-ta lahko opravi brez večjih formalnosti in v kratkem času; poročno dovoljenje brez oklicev v cerkvi
    on special occasions ob posebnih prilikah
    special partner ekonomija komanditist
    special pleader pravno pravnik (odvetnik), ki se bavi z izrednimi primeri
    special power izredno pooblastilo
    special steel tehnično specialno, plemenito jeklo
    special subject specialno področje zanimanja, preučevanja
    special train poseben vlak
    special trouble izredno prizadevanje
    special verdict odločitev (sklep) porote, s katerim se dejstva sprejmejo kot resnična, toda se prepušča sodišču, da iz njih potegne zaključke
    his special charm did not appeal to her njegov osebni šarm ji ni ugajal
    he lacks special qualities manjka mu izrednih lastnosti
    do you want any special kind? želite kaj čisto določenega?
  • spis samostalnik
    1. (uradna listina) ▸ irat, ügyirat, iratanyag
    sodni spis ▸ bírósági irat
    upravni spis ▸ közigazgatási irat
    tožilski spis ▸ ügyészi irat
    kazenski spis ▸ bűnügyi iratanyag
    pregledati spis ▸ ügyiratot áttekint, iratot átnéz
    dostaviti spis ▸ iratot kézbesít
    preučiti spis ▸ ügyiratot áttanulmányoz
    Sodišče iz spisa ni ugotovilo, da bi bila zadeva nujna. ▸ A bíróság az iratból nem úgy ítélte meg, hogy sürgős lenne az ügy.

    2. (literarno ali strokovno besedilo) ▸ írás
    filozofski spis ▸ filozófiai írás
    teoretski spis ▸ elméleti írás
    teološki spis ▸ teológiai írás
    sveti spis ▸ szentírás
    pisati spise ▸ írást fogalmaz, írást ír
    objaviti spis ▸ írást közzétesz
    Piše tudi likovne strokovne spise, kritike in knjige. ▸ Képzőművészeti szakcikkeket, kritikákat és könyveket is ír.

    3. (šolska naloga) ▸ fogalmazás
    doživljajski spiskontrastivno zanimivo élménybeszámoló
    prosti spis ▸ szabad fogalmazás
    V šoli smo dobili nalogo napisati prosti spis o tem, kaj bomo, ko bomo veliki. ▸ Az iskolában azt a feladatot kaptuk, hogy írjunk egy szabad fogalmazást arról, hogy mik leszünk, ha nagyok leszünk.
    spis učencev ▸ tanulók fogalmazása
    napisati spis ▸ fogalmazást ír
  • sréčanje meeting; encounter

    strokovno sréčanje meeting (ali gathering) of experts
  • strokov|en [ô] (-na, -no) fachlich, fachbezogen, fachgebunden; primeren stroki: fachgerecht; po jeziku: fachsprachlich
    strokovno sachkundig, sachgemäß
    | ➞ → strokovni
  • strokóven trade(-); concerned with a line (ali branch) of business; technical; professional; expert; competent; skilled in; specializing in

    strokóvna izobrazba professional (ali technical) education
    strokóven izraz technical term
    strokóvna knjiga technical manual
    strokóven nasvet expert advice
    strokóvno mnenje, poročilo expertise
    strokóvna zveza professional association, trade union
    strokóvno prislov expertly
    biti preveč strokóven (poklicen) to be too technical, to use jargon
    vzdržati se govorjenja o strokóvnih (poklicnih) stvareh (figurativno) to stop talking shop
    strokóvno znanje expert knowledge
  • strokóven (-vna -o) adj. professionale, tecnico:
    strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje perfezionamento, aggiornamento professionale
    strokovna literatura letteratura tecnica
    strokovna šola scuola di avviamento professionale; istituto, scuola professionale
    lingv. strokovni izraz tecnicismo, termine tecnico
  • strokóven profesional; competente; del ramo ; (delo) de especialista, hecho con pericia

    strokovno mnenje dictamen m pericial
    strokovno področje especialidad f, ramo m especial
    strokovno osebje personal m especializado (ali técnico)
    strokovna zveza asociación f profesional
    strokovno znanje conocimientos m pl especiales (ali técnicos) (de una materia)
    strokovna literatura literatura f técnica (ali especial) de una materia
    strokovni slovar (beseda) diccionario m (término m) técnico
    strokovna terminologija terminología f técnica
    strokovna šola escuela f profesional
    strokovno šolstvo enseñanza f técnica
  • strokôven -vna -o prid. profesional; de specialitate
    strokovno izrazje terminologie
    strokovno usposabljanje specializare
  • svetovanj|e srednji spol (-a …) die Beratung (družinsko Familienberatung, jezikovno Sprachberatung, podjetniško Unternehmensberatung, poklicno Berufsberatung, pravno Rechtsberatung, prehrambeno Ernährungsberatung, strokovno Fachberatung, kupcem Kundenberatung, šolsko Schulberatung, vzgojno Erziehungsberatung, zakonsko Eheberatung); die Betreuung, (pomoč) die Hilfestellung
  • šolstv|o [ó] srednji spol (-a …) das Schulwesen, das Erziehungswesen (strokovno Fachschulwesen, visoko Hochschulwesen)
    minister za šolstvo der Unterrichtsminister
    ministrstvo za šolstvo das Unterrichtsministerium, Erziehungsministerium
    urad za šolstvo das Schulamt, die Unterrichtsbehörde
    v šolstvu im Schuldienst
    zakon o šolstvu das Schulgesetz
    (o manjšinskem Minderheitenschulgesetz)
  • technique [tɛknik] adjectif tehničen, tehniški; féminin tehnika, familier metoda, postopek, prijem

    mot masculin, expression féminin technique strokovna beseda, izraz
    développement masculin, équipement masculin technique tehnični razvoj, oprema
    enseignement masculin technique strokovno šolstvo
    progrès masculin pluriel techniques tehnični napredek
    (familier) n'avoir pas la bonne technique ne znati se lotiti, ne imeti prijema, ne znati ravnati z
  • técnico tehničen, tehniški; obrtni; umeten; strokoven

    diccionario técnico strokoven slovar
    escuela técnica tehniška šola, tehnikum
    terminología técnica strokovno izrazoslovje
    voz técnica, término técnico strokoven izraz
    técnico m tehnik
    técnico aeronáutico letalski tehnik
  • trabajo moški spol delo; obdelava, ročno delo; izvedba; tek (stroja); trud, težava, ovira

    trabajo agrícola poljsko delo, poljedelstvo
    trabajo artístico umetnina
    trabajo corporal, espiritual (intelectual) telesno, umsko delo
    trabajo (hecho) a mano, manual ročno delo
    trabajo pesado težko delo
    trabajo profesional, trabajo especial strokovno delo
    día de trabajo delavnik
    escuela de trabajo obrtna šola
    falta de trabajo brezposelnost
    paro del trabajo ustavitev dela
    los sin trabajo brezposelni(ki)
    estar sin trabajo biti brez dela
    con sumo trabajo z velikim trudom
    suspender (ali abandonar) el trabajo ustaviti delo
    trabajos pl sila, potreba, pomanjkanje
    trabajos forzados (ali forzosos) prisilno delo
  • usposábljanje (-a) n abilitazione, addestramento; recupero, riabilitazione:
    strokovno usposabljanje addestramento professionale
    usposabljanje (telesno, umsko)
    prizadetih recupero degli handicappati
  • vprašanj|e srednji spol (-a …) die Frage (aktualno Gegenwartsfrage, črnsko Negerfrage, delno Teilfrage, dvojno Doppelfrage, eksistenčno Daseinsfrage, izhodiščno Ausgangsfrage, izpitno Prüfungsfrage, jezikovno Sprachfrage, Sprachenfrage, kardinalno Kardinalfrage, ključno Schlüsselfrage, kontrolno Kontrollfrage, mejno Grenzfrage, nacionalno Nationalfrage, Nationalitätenfrage, nagradno Preisfrage, najvažnejše Hauptfrage, nasprotno Gegenfrage, odločilno Stichfrage, osnovno Grundfrage, osrednje Kernfrage, pravno Rechtsfrage, predhodno Vorfrage, proceduralno Prozedurfrage, rasno Rassenfrage, sporno Streitfrage, stransko Nebenfrage, strokovno Fachfrage, sugestivno Suggestivfrage, testno Testfrage, ugotovitveno Feststellungsfrage, usodno Schicksalsfrage, varavo Fangfrage, vmesno Zwischenfrage, žensko Frauenfrage, življenjsko pomembno Lebensfrage, cene Preisfrage, časa Zeitfrage, denarja Geldfrage, detajlov Detailfrage, interpretacije Auslegungsfrage, kompetence Kompetenzfrage, krivde Schuldfrage, manjšin Minderheitenfrage, meje Grenzfrage, moči/oblasti Machtfrage, nazora Einstellungsfrage, oblike Formfrage, obstoja/eksistence Existenzfrage, okolja Umweltfrage, postopka Verfahrensfrage, prepričanja Glaubensfrage, Überzeugungsfrage, presoje, preudarka Ermessensfrage, prestiža Prestigefrage, vere Glaubensfrage, vesti Gewissensfrage, vzgoje Erziehungsfrage, zaupanja Vertrauensfrage, znanja Wissensfrage)
    odprto vprašanje eine offene Frage
    retorično vprašanje eine rhetorische Frage
    socialno vprašanje die soziale Frage
    vprašanj po čem (nabiranje informacij) die Anfrage, die Erkundigung
    vprašanje komu eine Frage an, die Befragung (des)
    … vprašanj Frage-
    (krog der Fragekreis, seznam die Frageliste, postavitev die Fragestellung)
    to je samo vprašanje … das/es ist nur einer Frage des/der …
    (časa eine Frage der Zeit, interpretacije eine Frage der Auslegung …)
    to ni vprašanje (ni vprašljivo) das ist keine Frage
    vprašanje je, ali … es fragt sich, ob
    vprašanje je … es ist die Frage
    načeti vprašanje eine Frage aufwerfen/aufrollen/anschneiden
    nasloviti vprašanje na eine Frage richten an
    postaviti vprašanje komu (jemandem) eine Frage stellen, anfragen bei
    postavlja se vprašanje es erhebt sich die Frage
    postaviti vmesno vprašanje med govorom, predavanjem: dazwischenfragen
    zastaviti vprašanje komu (jemandem) eine Frage stellen
    nenehno vrtati z vprašanji otrok: (jemandem) ein Loch in den Bauch fragen
  • združenj|e srednji spol (-a …) die Vereinigung (stanovsko Standesvereinigung, rejcev Züchtervereinigung, volivcev Wählervereinigung), der Verband (interesno Interessenverband, Zweckverband, jadralno Seglerverband, poklicno Berufsverband, strokovno Fachverband, delodajalcev Arbeitgeberverband, podjetnikov Unternehmerverband, potrošnikov Verbraucherverband, učiteljev Lehrerverband, z obveznim članstvom Pflichtverband, žensko Frauenverband), die Verbindung, der [Zusammenschluß] Zusammenschluss; die Gesellschaft des bürgerlichen Rechts; die Gemeinschaft (delovno Arbeitsgemeinschaft, oseb Personengemeinschaft)
    obrtniško združenje die Innung
    regionalno združenje die Landsmannschaft
    tajno združenje der Geheimbund
    kriminalno združenje kriminelle Vereinigung
    organiziranje kriminalnih združenj pravo die Bandengründung
    član združenja das Verbandsmitglied
    glasilo združenja die Verbandszeitschrift
    predsednik združenja der Verbandsvorsitzende
    tožba interesnega združenja die Verbandsklage
    vodja združenja der Verbandsleiter
    vodstvo združenja die Verbandsleitung
  • zdrúženje | združevánje (-a) n

    1. accoppiamento (sessuale, fisico)

    2. unione, fusione; ekst. cumulo:
    združevanje besed v stavke unione di parole nella frase
    združevanje več funkcij cumulo delle cariche

    3. združenje associazione, società; unione; ekon. (kartel, trust) sindacato:
    politično, strokovno združenje associazione politica, professionale
    sindikalno združenje unione sindacale

    4. združenje hist. (danes pejor. ) (kamarila) consorteria
  • združeváti (-újem) | zdrúžiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. unire, combinare; legare:
    združevati besede v stavke unire le parole in proposizioni

    2. collegare:
    stavbi združuje pokrit hodnik i due edifici sono collegati per mezzo di una galleria

    3. (biti skupen) unire, accomunare:
    skrb za otroke združuje starše in učitelje la sollecitudine per i ragazzi unisce genitori e maestri

    4. combinare, conciliare:
    združevati prijetno s koristnim combinare l'utile e il dilettevole

    5. assommare, accoppiare:
    kritika naj združuje pravičnost in ostrino la critica accoppi obiettività e rigore

    6. ekst. unire, unificare:
    združiti Evropo unificare, unire l'Europa

    7. cumulare:
    združevati več funkcij cumulare le cariche
    ekon. združevati, združiti v konzorcij consorziare

    B) združeváti se (-újem se) | združíti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. unirsi, fondersi:
    predmestna naselja se združujejo z mestom i quartieri periferici si congiungono alla città

    2. collegarsi, associarsi; coalizzarsi:
    gospodarsko, strokovno se združevati associarsi economicamente, professionalmente
    politično se združevati coalizzarsi
    polit. proletarci vseh dežel, združite se! proletari di tutto il mondo, unitevi!

    3. (imeti spolni odnos) accoppiarsi; copulare