Franja

španski pridevnik
(o Španiji in Špancih) ▸ spanyolPovezane iztočnice: španska pezeta, španski jezik

Teānum -ī, n (Τέανον) Teán(um)

1. Teānum Sidicīnum Sidicínski Teán(um), mesto Sidicincev v Kampaniji, rimska kolonija, znana po svojih toplicah (zdaj ruševine pri kraju Teano): Ci., L., Plin.; tudi samo Teānum: Ci. ep., H., L.

2. Teānum āpulum ali āpulōrum Apúl(ij)ski Teán(um), mesto v Apuliji (zdaj Ponte di Cività): Ci., L., Mel., Plin.; tudi samo Teānum: Ci. ep., L. — Od tod preb. Teānēnsēs -ium, m Teánci: L.

Temesa -ae, f (Mel.) ali Temesē -ēs, f (O., Stat.) in Tempsa -ae, f (sinkop. *Temsa) (L., Ci., Mel., Plin.) (Τεμέση, Τέμψα) Témeza, Témpsa, prastaro mesto v Brutiju, sloveče po svojih rudnikih, rimska kolonija. — Od tod adj.

1. Temesaeus 3 témeški, temesájski: Stat., aera O.

2. Tempsānus 3 témpski, tempsánski, témeški: ager L., incommodum Ci.

Theodosia -ae, f Teodózija, cvetoča miletska kolonija na Krimu z znamenitim pristaniščem in žitno trgovino: Mel., Plin.

thermae -ārum, f (gr. ϑερμός topel)

1. tople kopeli, toplice, têrme, v Rimu krasne, vsem ljudem namenjene stavbe, v katerih so vodo ogrevale podzemske peči: Agrippae Plin., Neronianae Mart., aedificavit Romae thermas Eutr., fundamenta thermarum im mari iacĕre Sen. iun., magnā thermarum et porticum et tricliniorum laxitate Suet.

2. = thermopōlium gostilna, krčma, nekakšna restavracija, točilnica (starejše točarnica) ali okrepčevalnica, okrepčevališče: Iuv.

3. kot nom. propr. Thermae -ārum, f (Θερμαί Toplice) Têrme = Toplíce, mesto na severni obali Sicilije, rimska kolonija, rodni kraj tirana Agatokla (zdaj Termini Imerese): Ci., Mel., Plin. Od tod adj. Thermitānus 3 têrmski, termájski, termitánski, iz Têrm prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): Ci.; subst. Thermitānī -ōrum, m Termájci, Termitán(c)i, preb. Term: Ci.

Thevestē (Thebestē, Tevestē, Tebestē) -ēs, f Tevésta (Tebésta), mesto v Numidiji, rimska kolonija: Cod. Th., Aug.

Opomba: V rokopisih in na napisih največkrat izpričana obl. je Thevestē.

Thūriī -ōrum, m (Θούριοι) Túriji, v času Perikla (l. 443) ustanovljena atiška kolonija v Lukaniji ob Tarentskem zalivu, kjer je prej stalo (l. 510 razdejano) mesto Sibaris (Sybaris). Pozneje so se Turiji kot rimska naselbina imenovali Copiae: Varr., Ci. ep., C., L. — Soobl.

1. Thūrium -iī, n (Θούριον) Túrij: Mel.

2. Thūriae -ārum, f Túrije: L. — Od tod adj. Thūrīnus 3 túrijski, turínski: iuventus L., ager C., L., sinus O. = Tarentski zaliv; subst.
a) Thūrīnum -ī, n túrijsko ozemlje, ozemlje Túrijev: C.
b) Thūrīnī -ōrum, m Túrijci, Turín(c)i, preb. Turijev: L.

Tīos -iī, f (Mel.) in Tīum -iī, n (Plin.) Tíos (Tíj), mesto v Bitiniji, miletska kolonija.

Ubiī -ōrum, m Úbijci, germansko pleme, ki je v Cezarjevem času naseljevalo področje ob desnem bregu Rena od reke Lahn v smeri proti današnjemu Kölnu; v Avgustovem času jih je M. Agripa preselil na levi breg Rena. Ker so bili Cezarju naklonjeni, so jih drugi Germani sovražili: C., T., Plin., Suet.; njihovo glavno mesto je bilo oppidum (civitas) Ubiorum T., pozneje (od l. 50 po Kr.) imenovano colonia Agrippina (zdaj Köln, starejše sl. Kolonija), ara Ubiorum T. (Agripi na čast na ubijskem ozemlju postavljeni žrtvenik, okrog katerega je nastal trg). — Od tod adj. Ubius 3 úbijski: mulier T.

umetnišk|i [é] (-a, -o) künstlerisch; Künstler- (atelje das Künstleratelier, poklic der Künstlerberuf, roman der Künstlerroman, četrt das Künstlerviertel, družina die Künstlerfamilie, kolonija die Künstlerkolonie, narava die Künstlernatur, skupina die Künstlergruppe, hotenje das Kunstwollen, ime der Künstlername, življenje die Künstlerexistenz), Kunst- (nazor die Kunstanschauung, predmet der Kunstgegenstand, proza die Kunstprosa, razstava Kunstausstellung, vrednost der Kunstwert, ustvarjanje das Kunstschaffen, sredstvo das Kunstmittel, ustvarjanje das Kunstschaffen)

Utica -ae, f Útika, mesto v Afriki severno od Kartagine, tirska kolonija: Ci., C., N., H. idr. — Od tod adj. Uticēnsis -e útiški: ager L., Cato Plin. Kato(n) Utiški, Kato(n) Utičan (Mark Porcij Kato(n) mlajši, ki je pri Utiki naredil samomor); subst. Uticensēs -ium, m Utičáni, preb. Utike: C., Auct. b. Afr.

Uzalum -ī, n Úzal, mesto v Afriki zahodno od Utike, rimska kolonija: Aug. — Od tod adj.

1. Uzalitānus 3 úzalski, uzalitánski: oppidum Plin. = Uzalum.

2. Uzalēnsis -e úzalski: episcopus Aug.

vacances [-kɑ̃s] féminin pluriel počitnice, dopust

vacances de Noël, de Pâques, d'été, d'hiver božične, velikonočne, poletne, zimske počitnice
les grandes vacances poletne počitnice
vacances annuelles letni dopust
vacances de neige zimske počitnice (dopust) v planinah
en vacances na dopustu
colonie féminin de vacances počitniška kolonija
prendre des vacances vzeti si dopust
partir en vacances iti na dopust, na počitnice
vacances judiciaires, parlementaires sodne, parlamentarne počitnice
bonnes vacances! prijetne počitnice!

víla² (zgradba) villa, cottage

četrt, kolonija vil villadom

vrtičkarsk|i (-a, -o) Kleingärtner-, Schrebergärtner-
vrtičkarska kolonija die Gartenkolonie, Laubenkolonie

vrtíčkarski

vrtíčkarska kolonija allotments pl

ἀποικία, ἡ naselbina, kolonija.

ἀποικίς, ίδος (fem. k ἄπ-οικος), πόλις ἀποικίς ion. naselbina, kolonija.