Franja

Marterpfahl, der, mučilni kol

nàbiti nȁbijēm
I.
1. nabiti: nabiti pušku, obruč na bure
2. napolniti: nabiti lulu, džepove novcima
3. nabiti, steptati: nabiti put
4. naviti: nabiti cijene
5. natakniti: nabiti kapu na glavu, konju uzdu, meso na ražanj, mužu rogove
6. nakoličiti, natakniti na kol: nabiti jadnog osuđenika u turskom sudu
7. nabiti komu ognjište dolgo obsedeti v gosteh
II. nabiti se nabiti se, ekspr. obrusiti si noge s hojo

òstōžje s
1. stog, kol sredi kope
2. kopa, kopica: dva -a slame zapališe

òstroga ž
1. rakla, kol za trto
2. dial. ostroga

paisseler [pɛsle] verbe transitif opremiti s koli, s palicami; privezati na kol

palanca¹ f debel kol, tram

palenque moški spol ograditev; prostor za turnir; dirkališče, tekališče; ameriška španščina kol za navezanje konj

palis [pali] masculin ošiljen, koničast kol; ograda iz tankih kolov

pālō -āre -āvī -ātum (palus) (pri)koliti, privez(ov)ati na kol(e): Col.

pedō¹ -āre -āvī -ātum (pēs) s kolom podpreti (podpirati), koli(či)ti, na kol privez(ov)ati: vineam Col., Plin.

pfählen Baukunst, Architektur utrditi s piloti; Agronomie und Gartenbau privezati h kolu; historische Bedeutung, Geschichte Strafe: natakniti na kol

Pfählung, die, historische Bedeutung, Geschichte nasaditev na kol

pile¹ [páil] samostalnik
ošiljen kol, opornik, pilot

pobìjāč -áča m v zemljo zabit kol, drog

ponàbiti pònabijēm ponatakniti na kole, drugega za drugim nabiti, natakniti na kol

priest [pri:st] samostalnik
duhovnik, svečenik; kol za ubijanje vlovljenih rib

pr̂lj pŕlja m
1. na enem koncu ošiljen drog
2. ošiljen kol, drog, ki se zabada v zemljo pri sajenju ali presajanju rastlin: seljak s kojim sam razgovarao, ne zna šta je plug nego prlj

Rebpfahl, der, Agronomie und Gartenbau trsni kol

rīdica -ae, f (prim. gr. ἐρείδω naslanjam, opiram, ἔρεισμα opora, ἀντηρίς opora, oporni steber) štirioglat kol za trto, lik: Ca., Varr., Col., Plin.

rincontro

A) m podporni kol

B) prep.
rincontro a, di rincontro a nasproti