Franja

Zadetki iskanja

  • čeveljček samostalnik
    ponavadi v množini, lahko izraža pozitiven odnos (obuvalo) ▸ cipellő, cipőcske, apró cipő
    lakasti čeveljčki ▸ lakkcipellők
    zlati čeveljčki ▸ arany cipellők
    usnjeni čeveljčki ▸ bőrcipellők, apró bőrcipők
    otroški čeveljčki ▸ gyerekcipellők
    čeveljčki s peto ▸ apró cipők sarokkal
    Povezane iztočnice: baletni čeveljčki
  • delíšes (-a) m agr. delicious:
    rdeči, zlati delišes stark, golden delicious
  • dim|ek moški spol (-ka …) rastlinstvo, botanika der Pippau (dvoletni Wiesen-Pippau, močvirski Sumpf-Pippau, Kernerjev Kerners Pippau, triglavski Triglav-Pippau, zlati Gold-Pippau)
  • dȍba s (v edn. tudi neskl.) doba, čas, obdobje: u naše doba mnogo se raspravlja i o jeziku; ledeno doba Zemljina razvitka ledena doba Zemljinega razvoja; kameno doba kamena doba: gluho doba noći globoka tiha noč; u sretno, srećno doba naše mladosti; zlatno doba zlata doba, zlati časi; u poodmaklo doba v poznejših letih; žensko doba prvi mrak; godišnje doba letni čas; ručeno doba dial. čas kosila; neko doba dana enkrat podnevi; u neko doba noći enkrat ponoči; doba je da se i o tome govori, progovori čas je, da se tudi o tem govori, spregovori
  • dōdecatheon -ī, n (gr. δωδεκάϑεον) bot. „zel dvanajsterice bogov“, morda zlati klobuk, ajdovski limbar (Lilium martagon, Linn.).
  • dorado pozlačen; zlat(orumen)

    edad dorada zlati vek, zlata doba
    dorado m pozlatitev
    el Dorado eldorado, zlata dežela
    el dorado becerro zlato tele
  • doré, e [dɔre] adjectif pozlačen; zlato rumeno (za)pečen; figuré sijajen; laskav, zapeljiv; masculin pozlatnina; familier srečko, srečen človek

    langue féminin dorée spreten jezik, spreten govornik
    jeunesse féminin dorée zlata mladina (= mladina bogate buržoazije v francoski revoluciji); bogata, brezdelna, elegantna mladina
    les blousons dorés mladi prestopniki zlate mladine (v črnih usnjenih suknjičih)
    veine féminin dorée pesniška žilica
    bonne renommée vaut mieux que ceinture dorée (proverbe) dober glas je več vreden kot zlat pas
    faisan masculin doré zlati fazan
    doré sur tranche z zlato obrezo (knjiga)
    rêve masculin doré zlate, čudovite sanje
  • dukat samostalnik
    nekdaj (evropski kovanec) ▸ dukát
    Sopomenke: zlatnik, zlati dukat
    Povezane iztočnice: beneški dukat, ogrski dukat
  • dusty [dʌ́sti] pridevnik (dustily prislov)
    prašen, prahast; nezanimiv

    not so dusty ne preslabo, kar dobro
    dusty miller umetna muha; botanika zlati jeglič
  • faisan [fəzɑ̃] masculin fazan; populaire, figuré goljuf, slepar, lopov

    faisan argenté, doré srebrni, zlati fazan
  • fātālis -e, adv. fātāliter (fātum)

    1. usoden = usode (gen.): vis quaedam Ci., lex O., deae (= Parcae) O. sojenice, Parcae fatalia stamina nentes O. niti usode, libri L., Suet., Sibiline, fataliter definitum est Ci. po usodi; occ. usojen, po usodi določen, po usodi namenjen: calamitas, neccessitas, casus Ci., terminus L., invenit Aesarei fatalia flaminis ora O., primus fataliter cadis O. kakor je usojeno, (dixit) sibi fatale esse, ut coniugum flagitia ferret T., f. mors Vell., Plin. iun. naravna smrt, quando fatalis et meus dies veniat T. (evfem. =) moj smrtni dan, f. hora Suet. usojena smrtna ura, fataliter mori Eutr. naravne smrti umreti; z ad: annus ad interitum huius urbis fatalis Ci., f. dux ad excidium illius urbis L.

    2. usoden: virga V., lignum O., f. pignora ali signum fatale Minervae O. (o Paladinem kipu), carminis Euboici fatalia verba O.; occ. usoden (v slabem pomenu), poguben, pogubonosen, smrtonosen: bellum Ci., nomen fatale ad perniciem rei publicae Ci., meus consulatus ad salutem populi prope fatalis exstitit Ci., f. portentum prodigiumque Ci., vincla Lucr., crustum V., monstrum, iudex H., iaculum O., aurum O. (o Erifilini zlati ovratnici), vulnus Val. Fl., hasta Sil., praesagium T. Subst. fātāle -is, n usoda: Sen. rh.
  • fazan moški spol (-a …) der Fasan; živalstvo, zoologija družina: der Fasanenvogel; rod: der Fasan (bakreni Kupfer-Fasan, Bulwerjev Bulwersfasan, črni Schwarz-Fasan, črnohrbti Schwarzrückenfasan, Edwardsov Edwardsfasan, kitajski Chinesischer Ringfasan, mongolski Mongolischer Ringfasan, navadni Jagdfasan, pisani Buntfasan, progasti Strichel-Fasan, rumenorepi Gelbschwänziges Fasanhuhn, sivi Prälat-Fasan, srebrni Silber-Fasan, Swinhoejev Swinhoe-Fasan, žlahtni Edel-Fasan)
    argov fazan Argusfasan
    čopasti fazan Schopffasan
    dolgorepi fazan Langschwanzfasan (Elliotov Elliots-Langschwanzfasan, kraljevi Königs-Langschwanzfasan, mikadov Mikado-Langschwanzfasan, Sömmeringov Sömmering-Langschwanzfasan, burmanski Burma-Langschwanzfasan)
    krvavi fazan Blutfasan
    pavji fazan Pfaufasan
    pravi fazan Echter Fasan
    Rheinartov fazan Rheinartsfasan
    sijajni fazan Glanzfasan
    uhati fazan Ohrfasan (beli Weißer Ohrfasan, modri Blauer Ohrfasan, rjavi Brauner Ohrfasan)
    Wallichov fazan Wallichfasan
    fazan ovratničar Kragenfasan (Amherstov Amherst-Kragenfasan, zlati Goldfasan)
    vodni fazan Hydrophasianus: Wasserfasan
    reja fazanov die Fasanenzucht
  • fazán zoologija pheasant; cock pheasant

    zlati fazán golden pheasant
    mlad fazán young pheasant
    rejec fazánov pheasant breeder
    reja fazánov pheasant breeding
  • filo m (m pl. -li, f pl. -la) (ženska množinska oblika se uporablja kot kolektivno ime v nekaterih izrazih)

    1. nit, sukanec:
    filo di cotone bombažna nit
    filo di seta svilena nit
    le fila di un complotto pren. niti zarote
    essere attaccato a un filo pren. viseti na nitki
    dare del filo da torcere a qcn. pren. delati komu težave
    fare il filo a qcn. dvoriti komu

    2. žica, nit, bilka:
    filo di ferro železna žica
    filo spinato bodeča žica
    il filo del telefono telefonska žica
    filo diretto direktna zveza (tudi pren.);
    filo d'erba travna bilka
    fili d'oro šport pren. zlati lasje
    filo di perle niz biserov

    3. vrvica, tanek kabel:
    filo a piombo svinčnica, grezilo
    filo d'Arianna Ariadnina nit, rešilno sredstvo
    filo del traguardo šport ciljna vrvica
    vincere sul filo del traguardo zmagati tik pred ciljem (tudi pren.);
    filo della schiena, delle reni pren. hrbtenica

    4. ostrina, rezilo:
    il filo del rasoio ostrina britve
    perdere il filo zgubiti ostrino, otopeti
    essere, trovarsi sul filo del rasoio pren. biti v stalni nevarnosti, hoditi po ostrini britve
    passare qcn. a fil di spada koga prebosti, ubiti

    5. (zelo majhna količina)
    un filo di voce komaj slišen glas
    un filo di speranza žarek upanja
    essere ridotto a un filo biti shiran

    6. zveza, potek, nit:
    perdere il filo del discorso izgubiti nit pogovora, zmesti se
    per filo e per segno natanko, podrobno, po vrsti
  • fodīna -ae, f (fodere)

    1. jama, rudnik: argenti Varr., Plin., Icti. srebrni rudnik, salis Vitr. solni rudnik, solina, auri, Plin., Icti. zlati rudnik.

    2. kopanje: cuniculorum Amm.
  • forma -ae, f (ali sor. s ferire, torej = udarec, kov = podoba [prim. gr. τύπος : τύπτω], ali po premetu (metatezi) glasov f in m iz gr. μορφή podoba, postava)

    I. abstr.

    1. postava, podoba, lik, oblika, zunanjost, (telesni) obraz(ek): Kom., Pr., Lucan., Q. idr. f. hominis Ci., humana Ci., O., corporis Ci., N., homines inter se formā similes Ci., forma nostra reliquaque figura Ci. obraz in postava, f. imperatoria (Iphicratis) N., multi eius formam cognoscere studebant N., usus est familiā … formā mediocri N. po zunanjosti, formā excellens virgo L., excellens erat formā Cu., f. anilis, virginea O., mutatae formae in nova corpora O., ferrata dorso forma suum Val. Fl. ježevci, hominum et beluarum formae T.; o stvareh: f. imaginis Enn., parietum Varr., ex multis praediis unam fundi formam conficere Ci. ustvariti enotno (celotno) posestvo, f. solis Lucr., oris, aratri, floris V., agri H., arboris, freti, litoris O., mendax O. (o senci), aedificiorum Suet.

    2. occ.
    a) lepa podoba, lepa postava, lepota: Ter., Q., Val. Fl., eximia forma pueri Ci., et genus et formam pecunia donat H., pulcher formā V. lepe postave, Euryalus formā insignis V., formae dos O., auro ne pollue formam Tib., prostituere formam Petr., formae pulchritudo Cu. lepota njenega postavnega telesa, f. fugax Sen. tr., decus eximium formae Stat., dignitas formae T., Suet., Cleopatrae f. Fl.; meton. lepa ženska, lepotica, krasotica: cotidianae formae Ter., f. secunda, Cynthia formā potens Pr.
    b) velikost: quorum (taurorum) ad formam acciperentur T., formae ingentis leones Iust.

    3. metaf. „kov“, (osnovna) oblika, kakovost, vrsta, značaj, vzor, sestava, besedilo, vsebina: Varr., Sen. ph., Suet., Gell. idr. quae forma regionum? kakšni so kraji? haec novi iudicii nova forma terret oculos Ci., formae dicendi Ci., difficillimum est formam, quod χαρακτὴρ Graece dicitur, exponere Ci. kakovost, značaj, illa fuit populi Rom. forma Ci. ustava, qui Graeciae formam rerum publicarum dederunt Ci. ustavo, (Achaiam) in provinciae formam redigere L. (iz Ahaje) napraviti provinco, dati ji ustavo province, formae scelerum V. vrste, quae forma viros fortunave mersit? V. (ἓν δὶα δυοῖν = quae forma fortunae viros mersit) kake vrste usoda, f. pugnae L. način bojevanja, quae sit terrae forma futura, rogat O. kako bo na zemlji, f. leti Sil. način smrti, mortis mille formae Sen. tr., forma negandi Plin. iun., f. vitae T., eius scripti talis forma fuit T., litteras in eandem formam adferre T. prav taka pisma, senatus consulti f. Vop.; kot gram. t. t.
    a) kakovost, značaj (besede): quadruplex f. Varr., formae verborum Q.
    b) slovnična oblika, pregibna oblika: secunda f. Varr., aeditimus eā formā dictum quā finitimus Gell.; occ. red, pravilo, po katerem se postopa: censualis f. Ulp. (Dig.) cenilni red.

    II. konkr.

    1. tvor, lik, podoba: pictae, fictae caelataeque formae Ci., clarissimorum virorum formae Ci. doprsni kipi, sohe, formae litterarum aureae Ci. zlati liki črk, zlate črke, aliae formae variaeque figurae Lucr. (o atomih), terribiles visu formae Letumque Labosque V., intentus formis, quas in pulvere descripserat L. zamišljen v geometrijske like, uti libellis una forma multis subscriberet Lamp. z eno črko (tajno znamko); metaf.
    a) (v duhu zasnovana, zamišljena) podoba, zamisel, predstava: officii, totius negotii, rei publ. Ci., beatae vitae Ci. vzorna podoba, forma et tamquam facies honesti Ci., forma et notio viri boni Ci.
    b) kot arhit. t. t.: načrt, obris, tloris: Vitr.
    c) kot log. t. t.: vrsta (naspr. genus rod): Ci., Q.

    2. occ. podoba, utvara = prikazen: huic se forma dei obtulit V., ignota nova forma viri procedit V. neznan mož nenavadne prikazni, forma tricorporis umbrae (sc. Geryonis) V., formae magnorum luporum (velikih volkodlakov = v velike volkove preobraženih ljudi) V., formae deorum O., formae ferarum O. podobe živali, živalski krog.

    3. model, obrazec, vzorec, tvorilo
    a) = kopito (čevljarsko): H. (Sat. 2, 3, 106) forma calcei Ulp. (Dig.).
    b) model za sir: formis buxeis caseum exprimere Col.
    c) model, kalup za ulivanje medi: Plin. (36, 168).
    č) model za črke: Cass.
    d) pečat na denarju, kov: Sen. ph., altera forma (in aere) biceps O., argenti non signati forma Cu., formas quasdam nostrae pecuniae agnoscunt T. vrste našega denarja; meton. kovani denar, novci, penezi: formae binariae, ternariae Lamp. zlati, vredni po dva -, po tri zlate denarje, denariorum formae Isid. denarji.
    e) α) okvir slike: ligneae formae Vitr., formae e roboribus Amm. β) vodno zajetje, vodovodna cev, vodotok, studenice: formae rivorum Front., aquaeductūs Icti.; meton. vodovod: Front.

    Opomba: Star. gen. sg. formās: Pl.; formāī: Lucr.
  • frank moški spol (-a …) denar: der Franc (zlati Goldfrank), švicarski: der Franken
  • frank samostalnik
    (valuta) ▸ frank
    močan frank ▸ erős frank
    krepitev franka ▸ frank erősödése
    vrednost franka ▸ frank értéke
    zlati frank ▸ aranyfrank
    Do konca leta naj bi se frank glede na evro okrepil za 1,8 odstotka. ▸ Az év végére a frank várhatóan 1,8%-kal fog felértékelődni az euróval szemben.
    Ministrica je danes partnerjem predstavila tudi zakon za ureditev problematike posojil v frankih. ▸ A miniszter ma a partnerek elé terjesztette a frankhitelek kibocsátását szabályozó törvényjavaslatot is.
    V sporazum je bila prav tako vključena odškodnina Franciji v višini 40 milijonov frankov. ▸ A megállapodás 40 millió frankos kártérítést is tartalmaz Franciaország számára.
  • gabbia f

    1. kletka (tudi pren.):
    gabbia di canarini kletka za kanarčke
    gabbia di matti pren. nora hiša

    2. pren. ječa, zapor:
    mettere in gabbia vtakniti v luknjo

    3. ograjeni prostor (za obtoženca na sodišču)

    4. koš:
    gabbia toracica prsni koš

    5. navt. košno jadro
    PREGOVORI: meglio uccel di bosco che uccel di gabbia preg. rajši ptiček na veji kot ptiček v zlati kletki
  • golden [góuldən] pridevnik
    zlatorumen, zlat, bleščeč; dragocen

    golden age zlati časi
    golden bridge častni umik
    golden balls zlate krogle (znak zastavljalnice)
    golden calf zlato tele
    golden eye zoologija zimska raca
    golden fleece zlato runo
    golden mean zlata sredina
    golden hours zlati časi
    golden opportunity sijajna priložnost
    golden pheasant zoologija zlati fazan
    golden oriole kobilar, vuga
    golden wedding zlata poroka