Franja

Zadetki iskanja

  • fin [fɛ̃] féminin konec, zaključek; smrt; cilj, namen, smoter; juridique ugovor, tožba; grammaire izglas

    fin d'alerte konec alarma
    fin d'année, de l'année konec leta
    fin d'investissement investicijski cilj
    fin du monde konec sveta
    fins pluriel de série ostanki (končna razprodaja)
    fin de non-recevoir kategorična odklonitev, zavrnitev
    la fin justifie les moyens namen posvečuje sredstva
    aux fins de zaradi, v namen, zato (da ...)
    à cette fin, à ces fins v ta namen
    à seule fin de z namenom, da bi
    c'est le commencement de la fin to je začetek konca
    c'est la fin de tout (familier) to je pa že višek! tu se pa vse neha!
    à la fin na koncu, končno
    à la fin des fins nazadnje, končno
    à la fin de mai konec maja
    à telle fin que de raison za vsak primer
    à toutes fins utiles za poljubno uporabo
    en fin de compte konec koncev
    sans fin brez konca, brezkončen
    sauf bonne fin z običajnim pridržkom
    fin courant, prochain (commerce) konec tekočega; prihodnjega meseca
    fin janvier (commerce) konec januarja
    avoir, faire une belle fin imeti lepo smrt, lepo umreti
    n'avoir ni fin ni cesse ne imeti ne konca ne kraja; ne se poleči
    approcher de la fin bližati se koncu, iti h kraju, bližati se smrti
    arriver, en venir à ses fins doseči svoj cilj, uveljaviti svojo voljo
    être en fin de liste biti na koncu seznama
    être en fin de course biti izčrpan po hudem naporu, po težkem delu
    être sur ses fins (sport) biti na koncu svojih moči
    faire une fin spremeniti svoje življenje, poročiti se
    mener une chose à bonne fin stvar zadovoljivo, dobro, srečno izpeljati
    mettre fin à quelque chose napraviti čemu konec
    mettre fin à ses jours napraviti samomor
    parvenir à ses fins doseči svoj cilj
    prendre fin končati se
    la réunion a pris fin à quatre heures zborovanje (shod, seja) se je končalo ob štirih
    renvoyer quelqu'un des fins de la plainte (juridique) koga oprostiti
    répondre par une fin de non-recevoir odgovoriti odklonilno, odbiti, zavrniti (à quelqu'un koga)
    tirer, toucher à sa fin iti h koncu, h kraju, končavati se
  • flea [fli:] samostalnik
    zoologija bolha

    to send s.o. away with a flea in his ear hudo koga ošteti, brati komu levite
    a flea in one's ear ostra pripomba, zavrnitev
  • izpolnit|ev ženski spol (-ve …) napovedi, prerokbe, želje ipd.: die Erfüllung, die Bewahrheitung, die Verwirklichung; dolžnosti, pogodbe: die Erfüllung (Pflichterfüllung, Vertragserfüllung)
    pomanjkljiva izpolnitev pravo die Schlechterfüllung
    dan izpolnitve der Erfüllungstag
    kraj izpolnitve der Erfüllungsort
    prevzem izpolnitve die Erfüllungsübernahme
    zavrnitev izpolnitve obveznosti die Leistungsverweigerung
  • nasty [ná:sti] pridevnik (nastiliy prislov)
    umazan, gnusen, oduren; opolzek, nespodoben, grd (značaj); zloben (to do)
    grozeč, nevaren (morje), viharen (vreme), težek, hud (nesreča); neprijeten

    a nasty customer neljub gost
    in a nasty fix v hudih škripcih, v kaši
    a nasty jar zavrnitev
    a nasty one zelo neprijeten (udarec, graja, zavrnitev itd.)
  • non-recevoir [-rəsawar] masculin; (juridique)

    fin de non-recevoir odklonitev, zavrnitev
  • obveznost2 [é] ženski spol (-i …) denarna: die Verbindlichkeit, die Last, die Schuld
    denarna obveznost Geldschuld
    generična/vrstna obveznost Gattungsschuld
    menična obveznost Wechselverpflichtung
    naturalna obveznost natürliche Verbindlichkeit
    nedeljiva/solidarna obveznost Solidarschuld
    stranska/dodatna obveznost Nebenverbindlichkeit
    zapuščinska obveznost [Nachlaßverbindlichkeit] Nachlassverbindlichkeit
    obveznost iz lastništva na nepremičninah die Grundlast
    plačilna obveznost die Zahlungsverpflichtung
    prevzem obveznosti die Schuldübernahme
    izpolnjevanje obveznosti die Leistung
    indirektna obveznost, indirektne obveznosti die Folgelast
    brez obveznosti leistungsfrei, lastenfrei
    zavrnitev izpolnitve obveznosti die Leistungsverweigerung
  • placet1 [pléisit] samostalnik
    latinsko dovoljenje, potrditev, odobritev

    non-placet odklonitev, zavrnitev
  • pravna odločitev ženski spol pravo die Rechtsentscheidung
    zavrnitev zahteve po pravni odločitvi die Rechtsverweigerung
  • prevzem [è] moški spol (-a …)

    1. die Übernahme (dolžnosti Amtsübernahme, pravo izpolnitve Erfüllungsübernahme, dolga Schuldübernahme, poslov Geschäftsübernahme, rizika Gefahrenübernahme)

    2. paketa, poštne pošiljke, pošiljke blaga: die Annahme, Inempfangnahme, Empfangnahme, der Empfang (blaga Warenannahme, paketov Paketannahme)
    prevzem po deponentu die Rücknahme

    3. tehnični, komisijski: die Abnahme, gradbeništvo, arhitektura Bauabnahme, (končni Endabnahme)
    opraviti tehnični prevzem die Abnahme machen, ein Bauwerk abnehmen/kollaudieren
    |
    potrdilo o prevzemu die Empfangsbescheinigung, die Annahmebestätigung, die Übernahmebestätigung
    zavrnitev prevzema die Annahmeverweigerung
    brez prevzema odgovornosti ohne Obligo
  • pričanj|e srednji spol (-a …) pravo die Aussage, das Zeugnis
    krivo pričanje falsches Zeugnis, die Falschaussage
    dolžnost pričanja die Zeugnispflicht, Aussagepflicht
    odklonitev/zavrnitev pričanja die Zeugnisverweigerung, Aussageverweigerung
    pravica do odklonitve/zavrnitve pričanja das Zeugnisverweigerungsrecht
  • ratifikacija samostalnik
    (potrditev; sprejetje) ▸ ratifikálás, ratiikáció
    ratifikacija sporazuma ▸ megállapodás ratifikálása
    ratifikacija protokola ▸ jegyzőkönyv ratifikálása
    ratifikacija pogodbe ▸ szerződés ratifikálása
    zavrnitev ratifikacije ▸ ratifikálás elutasítása
    postopek ratifikacijekontrastivno zanimivo ratifikációs eljárás
    ratifikacija dogovora ▸ megállapodás ratifikálása
    ratifikacija članstva ▸ tagság ratifikálása
    referendum o ratifikaciji ▸ ratifikálásról szóló népszavazás
    Za ratifikacijo sporazuma je glasovalo 33 poslancev, dva sta se vzdržala. ▸ A megállapodás ratifikálása mellett 33 képviselő szavazott, ketten tartózkodtak.
  • rejet [rəžɛ] masculin

    1. odklonitev

    2. nov (drevesni) poganjek

    3. izmet; izmetana, izkopana zemlja

    4. grammaire postavitev osebka ali glagola na konec stavka

    5. commerce prenos, črtanje, brisanje

    rejet d'une demande, d'un recours en grâce odklonitev prošnje, prošnje za pomilostitev
    rejet de la terre d'un fossé iz jarka izkopana zemlja
    rejet d'un projet zavrnitev načrta
  • remōtiō -ōnis, f (removēre)

    1. odstranitev, odprava, izločitev: tutoris Ulp.; pren.: criminis Ci., Corn. zavrnitev, odklonitev.

    2. pomikanje (premikanje, umikanje, poteg, poteganje, potegnitev) nazaj: brachii Corn.
  • riprovazione f knjižno neodobravanje, graja:
    riprovazione agli esami zavrnitev na izpitu
  • sprejem2 [è] moški spol (-a …)

    1. v članstvo, organizacijo, družino, bolnišnico: die Aufnahme (nujni medicina Notaufnahme)
    sprejem v državljanstvo die Verleihung der Staatsbürgerschaft

    2. prtljage, pisem ipd.: die Annahme, der Empfang, die Empfangannahme; (prtljage Gepäckannahme, mleka Milchannahme, pisem/pisemskih pošiljk Briefannahme, telegramov Telegrammannahme)
    zavrnitev sprejema die Annahmeverweigerung

    3. gostov na postaji ipd.: der Empfang, die Begrüßung
    komite za sprejem das Empfangskomittee

    4. radijski, televizijski ipd.: der Empfang, Rundfunkempfang
    motnja sprejema die Empfangsstörung
  • tožb|a2 [ô] ženski spol (-e …) pravo die Klage (na auf); (dajatvena Leistungsklage, dediščinska Erbschaftsklage, delitvena Teilungsklage, izpodbojna Anfechtungsklage, lastninska Eigentumsklage, menična Wechselklage, nasprotna Gegenklage, Widerklage, ničnostna Nichtigkeitsklage, oblikovalna Gestaltungsklage, Rechtsgestaltungsklage, odškodninska Entschädigungsklage, Schadenersatzklage, opozicijska Oppositionsklage, opustitvena Unterlassungsklage, popularna Popularklage, regresna [Regreßklage] Regressklage, restitucijska Restitutionsklage, ugotovitvena Feststellungsklage, vmesna ugotovitvena Zwischenfeststellungsklage, zasebna Privatklage, na izpraznitev prostorov Räumungsklage, za razveljavitev pogodbe Wandelungsklage, na vrnitev Wiedererstattungsklage, oškodovanca kot tožilca Nebenklage, v izvršilnem postopku Exekutionsklage, v obliki sodnega zapisnika Protokollarklage, za preživnino/vzdrževalnino Unterhaltsklage, zaradi razžalitve Beleidigungsklage, zaradi zavlačevanja Untätigkeitsklage, za razvezo zakona Ehescheidungsklage, Scheidungsklage, za ugotovitev očetovstva Vaterschaftsklage)
    kopičenje/kumulacija tožb die Klagehäufung
    izročitev tožbe die Klagezustellung
    pravica tožbe das Klagerecht, pooblastilo: die Klagebefugnis
    sprememba tožbe die Klageänderung
    rok za vložitev tožbe die Klagefrist
    umik tožbe die Klagezurückziehung
    vložitev tožbe die Klageerhebung
    zavrnitev tožbe die Klageabweisung
    odpoved tožbi der Klageverzicht
    s tožbo im Klageweg
    vložiti tožbo eine Klage erheben, einen [Prozeß] Prozess anstrengen
  • tôžba (tarnanje) queja f ; jur demanda f , querella f ; (jadikovanje) lamentación f

    tožba zaradi dolga demanda por deuda
    tožba za odškodnino acción f por daños
    ničnostna tožba demanda de nulidad
    umik tožbe desistimiento m de la demanda
    vzrok za tožbo fundamento m de la demanda
    zavrnitev tožbe denegación f de una demanda
    spodbijati tožbo, oporekati tožbi contestar la demanda
    vložiti tožbo presentar demanda (ozir. querella), entablar una acción judicial (proti contra, zaradi obrekovanja por difamación)
  • zahtev|a [é] ženski spol (-e …)

    1. po čem: die Forderung (glavna Hauptforderung, minimalna Minimalforderung, Mindestforderung, glede cene/cen Preisforderung, glede mezde Lohnforderung, po odstopu Rücktrittsforderung, po vračilu Rückforderung); (terjatev) die Forderung

    2. (poziv) die Aufforderung, das Ersuchen; formalna: der Antrag

    3. (pričakovanje, aspiracija) der Anspruch (imeti velike zahteve do sodelavcev hohe Ansprüche an seine Mitarbeiter stellen; zmanjšati zahteve seine Ansprüche herabsetzen)
    ozemeljska zahteva Gebietsanspruch
    neupravičena/nemogoča zahteva (pričakovanje) die Zumutung

    4. (merilo) po predpisih, pri izpitu ipd.: die Anforderung (izpolnjevati vse zahteve allen Anforderungen genügen/gerecht sein, ne biti kos zahtevam den Anforderungen nicht gewachsen sein)
    izpitna zahteva Prüfungsanforderung
    (pogoj) pri izdaji dovoljenj ipd.: die Auflage, die Bedingung

    5. (neogibni pogoj) das Erfordernis
    zahteva trenutka ein Gebot/Gesetz der Stunde
    |
    zniževati/znižati zahteve Abstriche machen
    zavrnitev zahteve po pravni odločitvi pravo die Rechtsverweigerung
  • zavrženj|e srednji spol (-a …) pravo die Verwerfung; (zavrnitev) die Zurückweisung
  • ἔλεγχος2, ὁ 1. dokazovanje, dokazilo, dokaz λόγων, τῶνδε; ovrženje, ovržba, zavrnitev; εἰς ἔλεγχον χειρὸς ἔμολε dokazal je svojo pravico z roko, ἔλεγχον δίδωμι dokažem, ἔλεγχον παραδίδωμί τινι dam komu priliko, da ovrže mojo trditev, ἔλεγχον ἔχω dopuščam zavrnitev, dam se ovreči (posvariti). 2. poskušnja, presoja, preiskava, οἱ περὶ Παυσανίαν ἔλεγχοι o Pavzaniji, ἔλεγχον δίδωμι τοῦ βίου dam se preiskati, dajem odgovor od svojega življenja, εἰς ἔλεγχον ἐξιών ko sem vse presodil, ko imam skušnjo.