Franja

Zadetki iskanja

  • off1 [ɔ(:)f] prislov

    1.
    (smer, večinoma v zvezi z glagoli) stran, proč (he rode off odjahal je)

    2.
    oddaljenost (krajevno in časovno) od tu, od tod; od sedaj (far off daleč, a month off čez en mesec)

    3.
    od, proč, dol, raz (off with your hat odkrij se)

    4.
    ugasnjen, izklopljen, zaprt (radio, luč, plin itd.)

    5.
    prekinjen, končan, razprodan (the bet is off stava ne velja več, the whole thing is off vse je padlo v vodo, oranges are off pomaranč ni več)

    6.
    (dela) prost (to take a day off vzeti si prost dan)

    7.
    čisto, do kraja (to drink off vse izpiti, to sell off razprodati)

    8. ekonomija
    (trg) medel, slab (the market is off)

    9.
    ne sveže, pokvarjeno (hrana)

    10. šport
    ne v formi

    11. ameriško
    v zmoti (you are off on that point motiš se v tem)

    12.

    Razno:

    be off!, off you go!, off with you! odidi, proč s teboj!
    to be off oditi, motiti se, biti prismojen (navadno a little off), biti odpovedan
    to be well (badly) off biti dobro (slabo) situiran
    to break off negotiations prekiniti pogajanja
    to call off odpovedati (sestanek)
    to cast off zavreči
    to kill off vermin pokončati mrčes
    on and off tu in tam
    10 per cent off 10 procentov popusta
    right off, straight off takoj
    to see s.o. off spremiti koga, ki odpotuje
    to take off vzleteti(letalo)
    how are you off for? kako si kaj z (denarjem)?
  • overboard [óuvəbɔ:d] prislov
    navtika čez palubo, v vodo

    to go overboard iti v skrajnost
    figurativno to throw s.th. overboard zavreči kaj
  • prae-fīgō -ere -fīxī -fīxum (prae in fīgere)

    1. spredaj pritrditi (pritrjevati), spredaj pribi(ja)ti, spredaj natakniti (natikati), nabosti (nabadati), prebosti (prebadati), spredaj pritakniti (pritikati): ripa erat acutis sudibus praefixis munita C. utrjen(a) s spredaj zabitimi koli, capita in hastis praefigere V. natakniti na sulice; z dat.: puppibus arma praefigere V., praefigere aeneos cancellos foraminibus Col., rostrum lupi villarum portis Plin., caput praefixum hastae Suet., vexillum in biremis puppe praefigere Suet.; pesn.: et potis es nigrum vitio praefigere theta? Pers. obsoditi, zavreči (Θ, kratica = gr. ΘΑΝΑΤΟΣ (ϑάνατος smrt); to črko so sodniki v pravdah krvnega sodstva pripisali imenu na smrt obsojenega toženca).

    2. spredaj obi(ja)ti, spredaj okovati: asseres enim pedum XII cuspidibus praefixi C. spredaj z železom okovane, ferratis praefigunt ora capistris V. oklepajo gobec z nagobčniki, hastae ferro praefixae Cu., spicula auro praefixa Cu., iacula ferro praefixa L., praefixa cornua ferro O.

    3. zapreti (zapirati): prospectum Plin., praefixae fenestrae Icti.

    4. prebosti: statque latus praefixa veru, stat saucia pectus Tib.

    5. metaf. očarati: cum vero comperit noctes suas iuveni[s] necessitatibus magicis et cantato perisse ferro, quam tum illa praefixum clausumque tumulum nudis cecidit uberibus Ps.-Q.
  • prae-pōnō -ere -posuī -positum (prae in pōnere)

    1. postaviti (postavljati) kaj spredaj (pred kaj, na začetek česa), predpostaviti (predpostavljati): T. idr., versūs in fronte libelli O., ut aedibus ac templis vestibula et aditūs, sic causis principia proportione rerum praeponere Ci., ultima primis H., hoc (to besedo) praeposui Ci.; dat.: undique decerptam fronti praeponere olivam H. (gl. pod olīva).

    2. postaviti koga za načelnika (predstojnika, nadzornika, vodjo, poverjenika), postaviti koga na čelo: O. idr., tyranni Lacedaemoniis praepositi N., Cethegus caedi praeponitur Ci. Cetegu se zaupa (poveri) poboj, aliquem bello, navibus, provinciae C., quae praeposita (prednica) erat oraculo sacerdos Ci., cubiculo praepositus Suet. komorni strežnik; poseb. kot voj. t.t. praepositum esse poveljevati, biti komu poveljnik; z dat.: militibus C., castris Auct. b. Hisp., toti officio maritimo C. biti vrhovni poveljnik (admiral) celotne mornarice, poveljevati celotni mornarici; abs.: praeponere aliquem mediā acie C., praeponere aliquem in laevo cornu L. postaviti koga za poveljnika čemu, in eā orā, ubi praepositus sum Ci. kjer sem vrhovni poveljnik, forte illo loco praepositus L. ki je bil poveljnik (ki je imel poveljstvo) na tem kraju. Subst. praepositus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, predpostavljeni, nadrejeni: rerum curae Caesaris Plin., aquarum Front. vodni nadzornik, nadzornik voda, Tyrii textrini, urbanae familiae Amm.; poseb. (abs.)
    a) vojaški poveljnik, častnik, oficir, predpostavljeni, nadrejeni (naspr. gregarius miles): gregarius cavet praepositos T.
    b) namestnik v provinci: Suet.; praeposita -ae, f prednica, predstojnica, opatinja (poseb. v samostanih): Eccl.

    3. metaf. prednost da(ja)ti čemu pred čim, postaviti (postavljati) kaj nad (pred) kaj, imeti raje: se alteri T., amicitiam patriae Ci., salutem rei publicae vitae suae Ci., hominum Iovisque opulentissimo regno bonam existimationem N.; subst. pt. pf. praepositum -ī, n (nav. v pl.) nekaj izvrstnega, izvrstno, kar ni sicer absolutno dobro, ne gre pa ga zavreči (npr. bogastvo); prevod stoiškega izraza προηγμένον: Ci.

    Opomba: Star. pf. praeposivi: Pl.; sinkop. pt. pf. praeposta: Lucr.
  • prō-sternō -ere -strāvī -strātum (prō in sternere)

    1. spredaj razširiti (razširjati), spredaj razprostreti (razprostirati), razgrniti (razgrinjati), pren. javno nastaviti (nastavljati), proda(ja)ti v nečistovanje, občevanje, prostituirati: sorores alicui Suet., pudicitiam alicui Suet., propter prostratam pudicitiam Iust., venalia corpora Arn.

    2. iztegniti (iztegovati), raztegniti (raztegovati), razprostreti (razprostirati), podreti (podirati) na tla, vreči (metati) na tla:
    a) splošno: corpus Cu. vreči se na tla, raztegniti se po tleh, corpus humi Cu., corpus per herbas Cu., circa viam corpora humi L., se ad pedes alicuius Ci.; od tod prōstrātus 3 iztegnjen, raztegnjen, razgrnjen, ležeč na tleh: humi prostratus Cu., ad pedes Ci., pisces prostrati Col. ploščate ribe.
    b) (nasilno) premagati (premagovati), (po)tolči, podreti (podirati) α) o stvareh: oppida Servius Sulpicius in Ci. ep., arborem Suet., multam pondere silvam O. β) o živih subj.: aliquem O., hostem Ci., Cu., barbaros ingenti clade Cu.

    3. pren.
    a) splošno: se abicere et prosternere Ci. zavreči se in poniževati.
    b) premagati (premagovati), vreči (metati) na (ob) tla, poraziti (poražati), (po)tolči, pobi(ja)ti, pogubiti (pogubljati), pokonč(ev)ati (pokončavati), uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), odstraniti (odstranjevati), razde(ja)ti, (raz)rušiti, omaj(ev)ati, spodkopa(va)ti, podreti (podirati), (o)pustošiti: omnia cupiditate ac furore Ci., aliquem Ci., iacet ille nunc prostratus Ci., afflicta et prostrata virtus Ci., mores civitatis Plin., carminum studium T., prostrata est Philisthaea omnis Vulg.

    Opomba: Sinkop. pf. prostrasse = prostravisse: corpora magnanimo satis est prostrasse leoni O.
  • prostituer [-stitüe] verbe transitif izročiti prostituciji; figuré onečastiti, osramotiti, ponižati, oskruniti

    se prostituer prodajati svoje telo ali svoje duševne zmožnosti, uganjati prostitucijo, postati prostitutka, prostituirati se, zavreči se
    prostituer une jeune fille à un riche vieillard izročiti dekle bogatemu starcu v prostitucijske namene
    prostituer son talent, son art ponižujoče prodajati, ponižati svoj talent, svojo umetnost
    il prostitue son amitié au premier venu ponižujoče daje svoje prijateljstvo prvemu prišlecu
  • prostituir [-uy-] onečastiti, prepustiti prostituciji

    prostituir su honor al dinero svojo čast prodati za denar
    prostituirse vdati se prostituciji, zavreči se
  • renoncer [rənɔ̃se] verbe intransitif odreči se, odpovedati se (à quelque chose čemu); opustiti; napraviti renonso pri kartanju

    renoncer à un voyage, au vin odreči se potovanju, vinu
    renoncer à une espérance, à un droit odpovedati se upanju, neki pravici
    renoncer au pouvoir odreči se oblasti, abdicirati
    renoncer à ses idées odreči se svojim idejam, zatajiti svoje ideje
    renoncer au combat odreči se boju, nehati z bojem
    renoncer à soi-même zavreči vsak egoizem
    renoncer à un métier, à un travail opustiti obrt, delo, nehati z delom
    renoncer à pique ne prinesti zahtevane pik barve (pri kartanju)
  • renounce2 [rináuns] prehodni glagol
    odreči se, odpovedati se, opustiti (navado), prekiniti; zavrniti, odbiti, odkloniti, odstopiti (kaj); zatajiti, zanikati, preklicati, ne (več) prizna(va)ti; (kartanje) ne dati barve, ne odgovoriti na barvo, ker je nimamo
    neprehodni glagol
    odreči se; ne moči odgovoriti na barvo pri kartanju

    to renounce s.o.'s authority ne več priznavati avtoritete neke osebe
    to renounce a design opustiti namero (namen)
    he renounced the idea of doing it odrekel se je misli (opustil je misel), da bi to naredil
    to renounce a prodigal son zavreči zapravljivega sina
    to renounce the world odreči se posvetnemu življenju
  • scrape heap [skréiphi:p] samostalnik
    kup odpadkov, kup starega železa; odlagališče za staro železo, za odpadke; smetišče

    scrape heap policy figurativno tendenca zavreči vse zastarelo
    to throw on the scrape heap figurativno dati med staro železo, vreči iz službe zaradi nesposobnosti
  • suffragio m (pl. -gi)

    1. volilni glas:
    diritto di suffragio volilna pravica
    suffragio universale splošna volilna pravica

    2. knjižno odobritev; ugodno mnenje, ugodna ocena:
    dare, negare il proprio suffragio a kaj odobriti, odobravati, zavrniti, zavreči

    3. relig. priprošnja:
    messa di suffragio maša zadušnica
  • weisen (wies, gewiesen) pokazati, kazati; weisen auf kazati na; aus dem Haus weisen nagnati/poslati/vreči iz hiše; aus dem Land weisen izgnati; weisen nach biti obrnjen k/v; von der Schule weisen izključiti (iz šole); von sich weisen zavračati, zavrniti; X ist nicht von der Hand zu weisen X-a ni mogoče kar tako zavreči