Franja

prairie [prɛ́əri] samostalnik
prerija, severnoameriška stepa

zoologija prairie dog stepni svizec
prairie oyster pijača iz jajca in kisa ali vinjaka
ameriško prairie schooner velik voz s platneno streho (v kakršnem so potovali ameriški pionirji na zahod)
zoologija prairie wolf kojot
Prairie State vzdevek za državi Illinois in Sev. Dakoto

prōnus 3, adv. -ē (morda iz *prō-no-s iz prō)

1. naprej (navzpred) nagnjen, naprej se nagibajoč, naprej viseč, (na)poševen; (adv.) napošev, postrani, poševno: Varr., Mart., Ap., Mel. idr., pecora, quae natura prona finxit S., pronus volvitur in caput V., tigna prone (poševno) adigere C., prone (nagnjeno) ac fastigate C. (naspr. directe ad perpendiculum); pesn.: proni in verbera pendent V. se nagibljejo naprej (so naprej nagnjeni) na udar, Hippomenes pronus carcere emicat O.; o truplih, telesnih udih in stvareh: exanimata naufragiis corpora supina iacebant aut prona Amm., manus Q., cubitus Plin., ilex S., pronae atque vergentes ampullae Plin. iun.; pesn.: crateres Stat. prevrnjeni.

2. nagnjen (usmerjen) proti kaki strani, navzdolnji, položen, spuščajoč se, nadolen, navzdol usmerjen: Col., Mel. idr., ultima prona via est O., currus O. ali amnis, aqua V. navzdol tekoč(a), Anxur fuit urbs prona in paludes L. mesto, strmo se znižujoče (spuščajoče).
a) (o zvezdah) nagibajoč se na zahod (proti zahodu) = zahajajoč: Titan O., Orion H., sidera Pr.; tako tudi: dies Stat. nagibajoč se k (proti) večeru.
b) (o času) odhitevajoč, hiteč, bežeč, minevajoč: menses H.; subst. prōnum -ī, n obronek, brežina, strmina: qui per pronum (navzdol) eunt, resupinant corpora, qui in arduum, incumbunt Sen. ph., plana et prona Cu., per prona voluti Sil., prona montis ali montium prona Cu.; pren.: nihil proni habere Ci. ne imeti ničesar, kar bi vleklo navzdol.

3. metaf.
a) nagnjen k čemu, naklonjen čemu, občutljiv za kaj, rad kaj, vóljen (volján) kaj, pri volji za kaj; z dat.: proniores offensioni aures T. občutljivejša za žalitev; z gen.: mens prona ruendi in ferrum Lucan.; s praep.: Suet., Aur., Aug. idr., ad novas res T., in obsequium H., in arma T., in hoc consilium pronior erat animus regis L.; occ. nagnjen, naklonjen, ustrežljiv, ugodljiv: z dat.: Suet. idr., princeps deterioribus pronus T., omnia prona victoribus, victis adversa T.; s praep.: prona in eum aula Neronis T.; abs.: prona sententia Val. Fl., pronior fortuna Vell., pronis animis audiri T. ali pronis auribus accipi T. prostovoljno, radovoljno, rad, manubias suppetiat prone Naev. ap. Non. voljno, rade volje, rad; tako tudi: pronius inclinati ad exturbandos meliores Amm.
b) lahek, netežaven: iter ad honores pronum Plin. iun., omnia virtuti prona S., id pronius ad fidem est L. je lažje verjeti, je precej verjetnejše; pronum est z inf.: Iuv., Lucan., Stat., apud priores ut agere digna memoratu pronum magisque in aperto erat, ita … T.

puesta ženski spol vložek (pri igri)

puesta del sol sončni zahod

sīdus -eris, n (morda iz indoev. kor. *su̯eid- svetiti se; prim. lat. sīderārī, cōn-sīderāre, dē-sīderāre, prae-sīderāre, lit. svidùs svetel, bleščeč, svidù svetiti se, bleščati, let. swīst, swīdu svitati se)

1. zvezdna skupina, skupina zvezd, (s)ozvezdje (naspr. stella): Sid., Amm. idr., illi sempiterni ignes, quae sidera et stellas vocatis Ci., sidus Vergiliarum L. ali Vergiliarum sidus Cu., Arcturi sidera V., Caprae sidera H., iacet extra sidera tellus V. izven živalskega kroga (zverokroga, zodiaka); occ. zvezda: Val. Fl., Amm. idr., sidera, quae vocantur errantia Ci., circuitus solis et lunae reliquorumque siderum Ci., multa de sideribus atque eorum motu disputant C., sidera coeperunt effervescere caelo O., refixa caelo devocare sidera H., cadentia, surgentia sidera V., candida s. Lucr., lucida s. H., currumque sequuntur matris (= Noctis) sidera fulva Tib., sidera turbata Stat., siderum regina bicornis Luna H., sidus lunae Plin. ali sidus lunare Sen. ph. = sidus noctium Sen. tr., sidus Martis Plin., Veneris Lucan., Plin., Saturni sidus Plin. ali sidus Saturni Iuv.; o soncu: calidi sideris aestu Tib., sidus aetherium O., sidus aestivum Mel., sidus solstitiale Iust., sidere inclinato Plin., sidus utrumque Petr. ali geminum sidus Cl. vzhajajoče in zahajajoče sonce; toda utrumque sidus Plin. sonce in luna; pesn. pl. sidera (= sidus) solis O.; o kometih (zvezdah repaticah): ignota obscurae viderunt sidera noctes … crinemque timendi sideris Lucan., crinita sidera cometarum Amm.; o zvezdnih utrinkih: crinemque volantia sidera ducunt V.; zvezda v astrološkem oziru (glede na vpliv, ki ga ima stanje zvezd na rojstvo in človekovo usodo): sidera natalicia Ci., grave sidus habenti O. nesrečno zvezdo = nesrečno (hudo, zlo) usodo, vivere duro sidere Pr. pod nesrečno zvezdo, ob nesrečni zvezdi = ob hudi zvezdi (usodi), adveniet fausto cum sidere Cat., sidere dextro edite Stat.; o osebi, ki odločilno vpliva na usodo: per alias civitates ut sidus salutare Amm.

2. meton.
a) letni čas: hiberno moliris sidere classem? V., quo sidere terram vertere … conveniat V., mutato sidere V. ob drugem letnem času.
b) dan: brumale sidus O. zimski (najkrajši) dan, zimski (sončni) obrat, sidere aequinoctii G.
c) podnebje, klima, kraj, krajina, pokrajina: sub nostro sidere Iuv., nec sidus regione viae litusve fefellit V., tot inhospita saxa sideraque emensae ferimur V., ut patrios fontes patriumque sidus ferre consuevisti Plin. iun., sidus occidentale Amm. zahod.
d) (neugodno) vreme, nevihta, vihar, vihra: grave sidus et imbrem … vitare O., triste Minervae sidus V. od Minerve vzbujen (sprožen, razvnet) vihar, abrupto sidere nimbus et mare per medium V. ko se utrga hudourni oblak, sidera ventique nocent O., certa siderum tempora Plin., fertur in abruptum casu, non sidere puppis Cl.
e) huda vročina, sončarica: aetherioque recens exarsit sidere limus O., pestifero sidere icti L., subito fias ut sidere mutus Mart., sidere percussa lingua Mart. od kapi zadet, afflantur alii sidere Plin. dobijo sončarico, zbolijo za sončarico; pren.: nuper ventosa istaec et enormis loquacitas Athenas ex Asia commigravit animosque iuvenum ad magna surgentes veluti pestilenti quodam sidere afflavit Petr.
f) v pl. = α) nebo, nébes, nebesni obok, višek, višina: terram, mare, sidera movit O., sidera observant Cu., ad sidera missus Iuv., nomen ad sidera ferre V. ali aliquem evehere in signa Amm. v zvezde kovati koga = zelo hvaliti koga; ad sidera ali sub sidera v višino, kvišku, navzgor, v vis, na (v) višek: avium modo, quas naturalis levitas ageret ad sidera Cu., poma ad sidera nituntur V., interrupti ignes, aterque ad sidera fumus erigitur V., iactant voces ad sidera V., sub sidera lapsae V.; hiperbola: ipse arduus altaque pulsat sidera V. ali domus, quae vertice sidera pulsat Mart. moli do zvezd, sega do zvezd = strmi kvišku, dviga se kvišku, vertice sidera tangere O. ali sublimi ferire sidera vertice H. z vrhom (s temenom) se dotikati zvezd = vzvišen biti nad drugimi smrtniki, dvigati se nad druge smrtnike, Daphnis ego in silvis, hinc usque ad sidera notus V., sub pedibus videt nubes et sidera V. pod nogami gleda (vidi) oblake in zvezde = je zares bog, nunc mihi summa licet contingere sidera plantis Pr. hoditi po zvezdah, Pyramidum sumptus ad sidera ducti Pr. zelo visoko, fortuna (sc. cesarjeva) tam vicina sideribus Amm. β) noč: exactis sideribus Pr. po preteku noči, ko mine (je minila) noč, sidera producere ludo Stat., sideribus dubiis Iuv. preden se začne svitati, pred svitom.

3. metaf.
a) zvezda (o lepih očeh): oculi, sidera nostra Pr., geminum, sua lumina, sidus O.
b) α) abstr. lepota postave, postavnost: puerum egregiae praeclarum sidere formae Stat.; prim. sidere pulchrior ille H. lepši od zvezde, Iason, sideris ora ferens Val. Fl. β) konkr. dika, kras: terrestria sidera, fores O., o sidus Fabiae, Maxime, gentis O., hoc Macedoniae columen ac sidus Cu., princeps, qui noctis novum sidus illuxit Cu.; od tod kot laskava beseda: tu proba perambulabis astra sidus aureum H., inter altaria et victimas ardentisque taedas densissimo et laetissimo obviorum agmine incessit, super fausta nomina sidus (zvezdica, očesce) et pullum et pupum et alumnum appellantium Suet.

sol moški spol sonce, sončni sij; bikoborba sončna stran (v areni); sončni tolar (= španski duro, 5 peset)

sol naciente vzhajajoče sonce, sončni vzhod
día de sol sončen dan
entrada de sol (bikob) vstopnica za sončno stran v areni
rayo del sol sončni žarek
reloj de sol sončna ura
salida (puesta) del sol sončni vzhod (zahod)
tostado del sol ogorel od sonca
a pleno sol v polnem soncu
con sol podnevi
de sol a sol, de sol a sombra od jutra do večera
coger el sol sončarico dobiti
hace sol sonce sije
tomar el sol, exponerse al sol sončiti se
el sol se deja caer zelo pripeka
no dejar a sol ni a sombra a uno komu vedno za petami biti, ne ga pustiti pri miru
al ponerse el sol ob sončnem zahodu
antes de salir el sol pred sončnim vzhodom
dos ojos como dos soles (fig) par čudovito lepih oči

sōl, sōlis, m (iz *sāu̯ōl; indoev. *séHu̯l̥-, gen. *sH(u)u̯én-s; prim. gr. (at.) ἥλιος, pesn. (homersko) ἠέλιος, dor. ἄλιος in ἀέλιος sonce, σέλας blesk, σελήνη, dor. σελάνα, eol. (lezboško) σελάννα [iz *σελασνα] luna, ἔλη, εἵλη, εἴλη (at.) sončna svetloba, sončna toplota, ἑλάνη bakla, ἁλέα sončna toplota, sl. sonce, starejše solnce = lit. sáulė = let. saũle, got. sauil, skr. svàr, súvar, sū́rya- sonce = got. sunna, stvnem. sunno, sunna = nem. Sonne = ang. sun)

1. sonce: Val. Fl., Stat. idr., mediam fere regionem sol obtinet, dux et princeps et moderator luminum reliquorum, mens mundi et temperatio Ci., solis ignis Ci., solis radii Cu., radiantia lumina solis O., ortus solis S., ab sole orto L., sol veniens H. vzhajajoče sonce, sončni vzhod, sole novo V. ali primo sole Iuv. ob sončnem vzhodu, sole medio Ph. opoldne, sole alto Sen. ph. ali sole magno Gell. ko je sonce že visoko, sol praecipitans Ci. ali occiduus O. v zaton idoče, zahajajoče sonce, sončni zahod, solis occasus C., L., sol oriens et occidens Ci., a primo ad ultimum solem Amm. od vzhajajočega do zahajajočega sonca = od sončnega vzhoda do zahoda, od jutra do večera, supremo sole H. ob sončnem zahodu, pod sončni zahod, pod večer, sol uterque Plin., Cl. sončni vzhod in zahod, duos soles visos L., Sen. ph., Plin., sol mihi excidisse e mundo videtur Ci. prej bi mislil, da se je nebo udrlo, alter sol Amm. (o mesecu), frater solis et lunae Amm. (o perzijskem kralju); preg.: nondum omnium dierum sol occidit L. še bo nastopil jutri dan, solis luce videatur clarius Ci. ali sole ipso est clarius Arn. jasnejše kot sončna luč, jasnejše kot sonce; meton.: hic mutat merces surgente a sole ad eum, quo vespertina tepet regio H. od vzhoda do zahoda.

2. pooseb. Sōl, Sōlis, m Sól = Sónce, sončni bog, grški Ἥλιος, sin Hiperiona in Teje (Thea), brat Lune in Avrore, oče Faetonta, Pazifa(j)e, Kirke idr., pozneje poistoveten z Apolonom (= gr. Φοῖβος): Pl., Varr., Fl. idr., Solem deum esse Lunamque, quorum alterum Apollinem Graeci, alterum Dianam putant Ci., currus, regia Solis O., filia Solis (= Pasiphaë) O.; o bogu sonca pri Germanih: deorum numero ducunt Solem et Lunam C.; o bogu sonca pri Perzijcih: Solem et Mithrem sacrumque et aeternum invocans ignem Cu., Soli victimis caesis milites … docuit Cu.; gen. Solis sončnega boga, sončni
a) pri zemljepisnih imenih, npr. pronunturium Solis (v Afriki) Plin., fons Solis (v Marmariki) Cu., Mel., Solis oppidum ali urbs (= Heliopolis) Plin., Solis insula (ob gedrozijski obali) Plin., Mel., Solis ostia (v Indiji) Mel.
b) Solis gemma Plin. sončni dragulj, nam neznan dragulj.

3. meton.
a) sonce = sončna svetloba (luč), sončni sij (soj), sončna toplota (gorkota, vročina): Ter. idr., Diogenes Alexandro: Nunc quidem paululum, inquit, a sole Ci., ambulare in sole Ci., sol nimius O., sole tepescere nullo O., repercussum sole lumen V., ponere in sole Col., in solem proferre Plin., in sole curatio haec fiat Plin., patiens pulveris atque solis H., seu sol seu imber esset Suet., Libyco sole perusta coma Pr., violento sole torreri Iust. (o Afriki); pl. soles = sončni žarki, sončna pripeka, žgoča sončna vročina: soles nocent capiti Tib., solibus aptus H., glaebasque iacentīs … coquat maturis solibus aetas V., solibus assiduis perusta Lucr., perusta solibus uxor H., assiduis solibus usta arista O., altis solibus obruta hiems Stat., specularia puros admittunt soles Mart., illa quidem … praecipi quis ferat, vitandus soles atque ventos … ? Q.; preg. o delovanju „na soncu“ = v javnosti (naspr. umbra delovanje „v senci“ = ne javno, le v zabavo, za kratkočasje): procedere in solem et pulverem Ci. nastopiti (nastopati) na prašnem, sončnem borišču = javno, doctrinam in solem atque in pulverem producere Ci. = javno (očitno) kazati, prinesti v javnost, cedat forum castris, stilus gladio, umbra (= iurisprudentia) soli (= sončnemu bojišču) Ci.
b) sončen (sončnat) kraj: unam … tecum apricationem in illo Lucretino tuo sole malim Ci. ep., pro isto esse sole Ci. ep.
c) dan: o sol pulcher H., huncine solem tam nigrum surrexe mihi H., sole perfecto Stat. konec dneva, ob koncu dneva, tris … soles erramus pelago, totidem sine sidere noctes V., bis senos soles emensi Sil., illis solibus Lucr., soles hiberni O., soles arti Stat. kratki dnevi, dulces soles mihi surguunt Val. Fl., longis consumere soles cum aliquo Pers.; occ. sončni dan: si numeres anno soles et nubila toto O.

4. metaf. sonce, zvezda = izreden mož, odličnik: P. Africanus sol alter Ci., solem Asiae Brutum appellat H.

sónce sun; sunshine

na sóncu in the sun
brez sónca sunless
pod sóncem under the sun, in the world
ožgan od sónca sunburnt, suntanned
posušen na sóncu sun-dried
polnočno sónce (na severu) the midnight sun
višinsko sónce alpine sun, (umetno) sunlamp; sun rays pl
čaščenje sónca sun worship
mit sónca solar myth
vzhod sónca sunrise, sunup
zahod sónca sunset, sundown
kult sónca sun cult
na sóncu posušeno meso sun-dried meat
zaslepljen od sónca sun-blind
sónce sije the sun shines (ali is shining)
sónce vzhaja (zahaja) na vzhodu (na zahodu) the sun rises (sets) in the east (in the west)
sónce žge it is boiling (ali scorching) hot
greti se na sóncu, sprehajati se po sóncu to take the sun
sedeti na sóncu to sit in the sun
ležati na sóncu (sončiti se) to sunbathe, to bask in the sun
sónce je vzšlo (zašlo) the sun is up (is down)
imeti svoj prostor na sóncu to have one's place in the sun
meriti višino sónca nad obzorjem pomorstvo to shoot the sun, to take a sun sight
pod sóncem ni nič novega there is nothing new under the sun
vsta(ja)ti s sóncem (= zgodaj) to rise with the sun
za dežjem pride sónce sunshine follows rain, after the storm comes the calm

sónčen sunny; of the sun, sun; sunshiny; solar

sónčni bog sun god
sónčna energija solar energy, power
elektrarna, ki deluje s pomočjo sónčne energije solar (energy) power station
sónčna kura medicina sun cure
sónčna lega sunny aspect
sónčna korona (obstret) corona
sónčno leto solar year
sónčna luč, svetloba sunlight
sónčni mrk solar eclipse
sónčna očala sun spectacles pl, sunglasses pl, (temna) dark glasses
sónčna pega sunspot, (na obrazu) freckle
sónčni sij sunshine
sónčna (lepa) stran the sunny side
sónčna soba sunny room
zelo sónčna soba ZDA sun parlor
sónčni sistem solar system
premikanje sónčnega sistema solar motion
sónčna terasa sun deck
sónčna ura sundial, dial
sónčna steklena veranda ZDA sun parlor
sónčna toplota solar heat, warmth of the sun
sónčni vzhod sunrise, sunup
sónčni zahod sunset, sundown
sónčna (japonska) zastava the Rising Sun
sónčni žarek sun ray, sunbeam
ne prepusten za sónčne žarke sunproof

sónčen de soleil, solaire; ensoleillé, éclairé par le soleil

sončni čas heure ženski spol solaire
sončni dan (belle) journée ensoleillée, (astronomija) jour moški spol solaire
sončna energija énergie ženski spol solaire
sončna kopel bain moški spol de soleil
sončni kralj (zgodovina) Roi-Soleil moški spol
sončna krema créme ženski spol solaire
sončno leto année ženski spol solaire
sončna očala lunettes ženski spol množine de soleil
sončna opeklina coup moški spol de soleil
somčna pripeka ardeur moški spol du soleil
sončni sij soleil moški spol, rayon moški spol de soleil
sončni sistem système moški spol solaire (ali planétaire)
sončna stran côté exposé au soleil, midi moški spol, figurativno beau côté, côté riant
sončna ura cadran moški spol solaire
sončna višina hauteur ženski spol du soleil
sončna vročina chaleur ženski spol solaire (ali du soleil), (tlačeča) soleil de plomb
sončni vzhod lever moški spol du soleil
sončni zahod coucher moški spol du soleil
sončni žarek rayon moški spol de soleil

sónčen (-čna -o) adj.

1. del sole, da sole, solare; soleggiato, assolato; knjiž. aprico, solatio:
sončna svetloba, toplota la luce, il calore del sole
sončni mrk eclissi solare
sončni vzhod, zahod il sorgere, il tramonto del sole
sončen dan giornata di sole
sončno pobočje pendio solatio
sončna kopel bagno di sole
astr. sončna krona corona solare
med. sončna kura elioterapia
sončna očala occhiali da sole
sončna ura meridiana
sončna celica, plošča cellula, pannello solare
sončni kolektor collettore solare
sončni sistem sistema solare

2. pren. felice, bello, splendente, allegro, luminoso, radioso:
sončni dnevi mladosti i giorni felici della giovinezza
sončni nasmeh un sorriso radioso
Sončni kralj il re Sole (Luigi XIV)
zdrobiti koga v sončni prah annientare, annichilire qcn.
pog. šalj. biti zaposlen pri sončni upravi essere senza lavoro, disoccupato
astr. sončni ciklus, krog ciclo solare
poletni, zimski sončni obrat solstizio d'estate, d'inverno
sončni veter vento solare
sončne bakle fiaccole solari
sončna erupcija eruzione solare
sončne pege macchie solari
sončno leto anno solare
fiz. sončni spekter spettro solare
sončna zaslonka parasole
meteor. sončni dvor, sončni halo alone solare
zool. sončni ostriž persico sole (Lepomis gibbosus)
obl. sončni plise plissè soleil

sónčen de(l) sol; solar

sončni čas (luč, spektrum, sistem, energija, pega, mesec, leto, krogla, obsevanje) hora f (luz f, espectro m, sistema m, energía f, mancha f, mes m, año m, esfera f, irradiación f) solar
sončna kopel baño m de sol
sončni kralj (hist) el Rey Sol
sončna krema crema f cutánea para el sol
sončne celice células f pl solares
sončni kolobar parhelio m
sončni dan día m de sol, (astr) día solar
sončna ura reloj m de sol, (vertikalna) cuadrante m solar, (horizontalna) gnomon m
sončni obrat solsticio m
sončna opeklina quemadura f por el sol, med eritema m solar
sončna očala gafas f pl para el sol
sončna pripeka (žar) ardor m del sol
sončni mrk eclipse m de sol
sončni sij sol m, luz f del sol
sončna stran lado m expuesto al sol
južna sončna stran lado m del mediodía
sončna orbita órbita f del sol
sončna višina altura f del sol
sončna vročina calor m del sol, fam solazo m
soparna sončna vročina bochorno m
sončni vzhod salida f del sol
sončni zahod puesta f del sol, ocaso m
sončni žarek rayo m solar, rayo de sol

sončn|i [ó] (-a, -o) solar, Sonnen-, Solar- (bog der Sonnengott, čas die Sonnenzeit, dan der Sonnentag, sij die Sonnenschein, voz der Sonnenwagen, vzhod der Sonnenaufgang, zahod der Sonnenuntergang, žarek der Sonnenstrahl, bakla astronomija die Sonnenfackel, celica die Sonnenzelle, Solarzelle, centrala das Sonnenkraftwerk, očala die Sonnenbrille, opeklina medicina der Sonnenbrand, peč tehnika der Sonnenofen, protuberanca astronomija die Sonnenprotuberanz, toplota die Sonnenwärme, ura die Sonnenuhr, jadro das Sonnensegel, kolo das Sonnenrad, leto das Sonnenjahr, sevanje die Sonneneinstrahlung); (prisojen) sonn(en)seitig, in der Sonnenlage

uter-que, utra-que, utrum-que, gen. utrīusque, dat. utrīque (uterque : uter = quisque : quis) pron. indefinitum vsak od obeh, vsakteri od obeh ali njiju, eden in drugi, oba = vsak zase (ne oba skupaj, zato pravilno s predik. v sg.): Pl., Ter., Afr. ap. Non., V., H., Q., Plin., Iust. idr., uterque cum equitatu veniret C., habebat uterque quid sequeretur Ci., sermones utriusque linguae Ci., cum iam tempus esset deducendi de Samnio exercitūs aut utriusque aut certe alterius L., qui utrumque probat, ambobus debuit uti Ci.; uterque podvojen: uterque utrique est cordi Ter. vsak (od njiju) je drugemu … , cum uterque utrique esset exercitus in conspectu C. ko sta si vojski bili prišli (druga drugi) v dogled; pogosto v določenem pomenu: uterque Phoebus O. vzhajajoče in zahajajoče sonce, jutro in večer, solis utraque domus O. vzhod in zahod, uterque polus O. sever in jug, uterque oceanus O. vzhodno in zahodno morje, uterque Neptunus Cat. obojni Neptun (gr. ἐπιϑαλάσσιος in ἐπιλίνμιος), uterque Poenus H. Punec v Evropi in Afriki, uterque parens O. oče in mati, utraque tyrannis N. obojna = obeh Dionizijev (starejšega in mlajšega), utraque fortuna = veliko in majhno imetje: N.; = sreča in nesreča: Ci., T., in utramque partem disputare (disputationem habere) Ci. na obe strani = za in proti; subst.: non parva multitudo utriusque Aug. obeh spolov; s partitivnim gen.: uterque nostrum Ci., horum uterque occĭdit Ci., quorum uterque Bruti imaginem cotidie videret Ci., uterque consulum L., uterque legatorum Vell.; redko s predik. v pl. (gr. κατὰ σύνεσιν): Pl., Ter., Ca., Cl. idr., ut utraque (sc. navis) ex concursu laborarent C., uterque eorum exercitum educunt C., utraque (sc. Pallas et Arachne) festinant O., uterque ambigui (sc. fuerunt). T.; v pl. stoji ta pron.
a) pri subst., ki so pluralia tantum: in utrisque castris C.
b) če je govor o dveh množinah, ki si jih zamislimo vsako zase, ali pa o več osebah ali stvareh na vsaki strani = oboj(n)i, obojestranski, obe stran(k)i, oba dela: Pl., Ter., Enn. ap. Ci., Naev. ap. Macr. idr., collatis utrorumque (sc. Graecorum et Romanorum) factis N., muros utrosque et Piraei et Athenarum reficiendos curat N., ab utrisque militibus auditus est C. od obojih vojakov = od vojakov obeh strani, od obeh vojska, quoniam utrique Socratici et Platonici volumus esse Ci., a quibus utrisque aliquid sumitur Ci., cognoscere, quid boni utrisque (svojcem in sovražnikom) aut contra esset S., cum flamma ab oppugnatis et oppugnatoribus est visa, utrisque venit in mentem signum esse N., colloquii die utrique legatos mittunt N., parantibus utrisque se ad proelium L.
c) v pomenu oba, obadva s poudarkom na le dveh osebah ali stvareh se uporablja redko (pri Ci. nikdar): hi (sc. Marcius et Metellus) utrique ad urbem imperatores erant S., duae fuerunt Ariovisti uxores; utraeque in eā fugā perierunt C., utrorumque Dionysiorum (Dionizija starejšega in Dionizija mlajšega) opibus Corinthii saepe adiuti N., illa utrosque (sc. avum et aviam) intuens T., binos scyphos (dve kupi) habebam, iubeo promi utrosque Ci.; pesn.: utraeque res Ter., palmas utrasque tetendit V., ramum super utraque quassat tempora V., pallor utrasque (sc. Canidiam et Saganam) fecerat horrendas H. — Od tod adv.

1. utrasque
a) na obeh straneh: atque hercle utrasque te, cum ad nos venis, subfarcinatam vidi Caecil. ap. Non.
b) obakrat: in Hispania pugnatum bis, utrasque nostri loco moti Cassius Hemina ap. Non.

2. utrimque (utrinque) (star., po 3. deklinaciji tvorjen acc.) z obeh strani, od obeh strani, na obeh straneh: Enn. ap. Macr., Pl., S., L., H., Plin. idr., acriter u. pugnatum est C., magnae u. copiae, ita paratae ad depugnandum Ci. ep., femina u. nobilis T. po očetu in materi, causam u. tractare Q. obravnavati z obeh plati = govoriti za in proti; z gen.: u. orarum Cael.; metaf.: u. anxii T. z obeh strani v strahu = boječ(i) se obeh strani (strank). V zvezi s secus, pisano tudi skupaj utrimquesecus (utrinquesecus) ob obeh straneh, na obeh straneh: Luc., Ca., Ap., N., Amm. idr., quare utrimque secus cum corpore vapulet Lucr.

3. utrōque (star. dat.) na vsako stran od dveh strani, na obe strani, na obojno stran; krajevno: exercitūs u. ducti L., u. citius quam vellemus cursum confecimus Ci. ep., nescit, utro ruat, et ruere ardet utroque O., u. caput iactans V.; metaf.: Varr., Ci., u. trahunt. V zvezi z versum (vorsum), pisano tudi skupaj utrōqueversum (utrōquevorsum) „proti obojni strani“ = na obe strani: Pl., utroque versum dicantur Gell. v dvojnem pomenu, dvoumno.

Opomba: Gen. sg. pesn. utrĭúsque: H., O., Lucr., Mart.; tudi utrīque: Pl.; gen. pl. tudi utrûmque: Ci.

vihár storm; thunderstorm; tempest; hurricane; (na morju) gale

vihár smeha gale of laughter
vihár odobravanja storm (ali a tempest) of applause
peščeni vihár sandstorm
področje, pas vihárjev storm zone, storm belt
mir, tišina pred vihárjem lull before a storm
vihár v kozarcu vode (figurativno) storm in a teacup
ves dan je divjal vihár the storm raged all day
dvigniti vihár to stir up a storm
sončni zahod, ki naznanja vihár a stormy sunset
pustiti, da vihár mine to let the storm blow over

vzhod² [ò] moški spol (-a …) geografija der Osten
vzhod in zahod Ost und West
Bližnji vzhod der Nahost, der Nahe Osten
Daljni vzhod der Fernost, der Ferne Osten
Srednji vzhod der Mittlere Osten
na vzhod nach Osten
na vzhodu im Osten
na Bližnji/Daljni vzhod nach Nahost/Fernost
na Bližnjem/Daljnem vzhodu in Nahost/Fernost
z Bližnjega/ Daljnega vzhoda nahöstlich/fernöstlich
od vzhoda proti zahodu ostwestlich
dialog med vzhodom in zahodom der Ost-West-Dialog
konflikt med vzhodom in zahodom der Ost-West-Konflikt
trgovina med vzhodom in zahodom der Ost-West-Handel
proti vzhodu ostwärts
obrniti proti vzhodu gradbeništvo, arhitektura osten
obrnjenost proti vzhodu die Ostung
z vzhoda aus dem Osten
trgovina z vzhodom der Osthandel

wild divji; Pflanzenkunde samorasel; See, Wetter: viharen; Blick: srep; figurativ divji, neukročen; Wilder Apfel Pflanzenkunde lesnika; Wilde Birne Pflanzenkunde drobnica; Wilder Wein Pflanzenkunde vinika; der wilde Mann divji mož; wildes Fleisch Medizin divje meso; wilde Deponie divja/neurejena deponija; wilde Ehe konkubinat, divji zakon; wilder Jäger divji lovec; wilder Westen Divji zahod; wie wild kot divje/divji; wild sein Kinder: divjati; wild sein auf biti (ves) divji/nor na; wild werden podivjati, figurativ popeniti; es wild treiben divjati; halb so wild saj ni tako hudo

zapad moški spol (-a …) ➞ → zahod

zapád¹ west, test; Occident

proti zapádu westward, westwards, towards the west ➞ zahod
kavboj z divjega zapáda Western cowboy

δύσις, εως, ἡ (δύομαι) zahod, zaton, večer, πρὸς ἡλίου δύσιν proti zapadu.

δυσμαί, αἱ (δύω) (solnčni) zahod, zapad, večer.