Franja

rein² [réin] prehodni glagol
obrzdati; brzdati, imeti ali držati na vajetih, na uzdi; voditi na uzdi
figurativno voditi, upravljati, kontrolirati, nadzirati

to rein a horse to the left z vajetmi obrniti konja na levo
to rein one's tongue brzdati svoj jezik
to rein in ustaviti (konja) z vajetmi; figurativno obrzdati, krotiti, ustaviti, zadušiti, držati na uzdi
to rein up ustaviti (konja)

re-tundō -ere, retudī in rettudī (= *retutudī), retūnsum, mlajše retūsum „nazaj klepati“

1. nazaj pahniti (pehati), nazaj poriniti (porivati), nazaj odriniti (odrivati), nazaj (od)gnati: Boreas retundit pelagus Lucan.; pt. pf. retūsus 3 odbit, odsevajoč: fratre (sc. lunae, tj. sole) retuso Cl.

2. (o)topiti, narediti (delati) kaj topo: tela retusa cadunt O., gladios incuriā hebetari retundique Plin. iun.; od tod adj. pt. pf. retū(n)sus 3 otopljen = top: ferrum V., securis Plin.; pren.: cuius nuper ferrum rettuderim Ci. = čigar morilsko nakano sem spodnesel (onemogočil), retundere tela coniurationis Ci., censorium mucronem Ci., gladios in rem publicam destrictos Ci. = ubraniti, preprečiti državi namenjeno (zoper državo naperjeno) nasilje, mucronem stili Ci. ali ingenii Q. ublažiti ostrost pisave, ostrost duha.

3. metaf. zadržati (zadrževati), (u)dušiti, (za)dušiti, (u)krotiti, (o)brzdati, (po)miriti, (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati), (o)slabiti, (u)blažiti (ublaževati): improbitatem alicuius Lentulus ap. Ci. ep., animum, qui luxuriā diffluit Ter., satis rettudi superbiam Ph., retundere impetum L. ali hostem L. manjšati sovražnikovo silovitost, zadušiti (obrzdati) njegovo ognjevitost, aciem oculorum Sen. rh., linguas Aetolorum L. utišati, zavezati, mihi cor retunsum est Pl. srce mi je otopelo, moje srce je postalo brezčutno (neobčutljivo); od tod adj. pt. pf. retū(n)sus 3 otopljen = top, oslabel, slab(oten): retusa ingenia Ci. (naspr. acuta ingenia), cor retusum Cl. otopelo, brezčutno, fervor belli Sil. zadušen, stella crine retuso Cl. s temnim repom.

révolte [revɔlt] féminin (manjši) upor, revolta, vstaja, punt; nepokorščina; figuré ogorčenje

révolte armée, sanglante oborožen, krvav upor
révolte de serfs, de paysans, de soldats punt tlačanov, kmetov, upor vojakov
fomenter une révolte (za)netiti upor
inciter, exciter, pousser à la révolte hujskati, ščuvati k uporu
apaiser, calmer une révolte pomiriti upor
étouffer, réprimer une révolte zadušiti, zatreti upor, vstajo, punt

revolution [revəlú:šən] samostalnik
krožno obračanje ali gibanje; menjavanje (letnih časov); obrat, vrtljaj, okret, rotacija; nagla sprememba, preobrat
politika revolucija, prevrat, puč

revolution in thought preobrat v mišljenju
revolution per minute število obratov (vrtljajev) na minuto
to start (to quell) a revolution povzročiti, sprožiti (zatreti, zadušiti) revolucijo

ribellione f upor; vstaja:
ribellione a mano armata oborožen upor
sedare una ribellione zadušiti, zatreti upor

sangue

A) m

1. kri:
animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
lago, pozza di sangue mlaka krvi
avere orrore del sangue mrziti nasilje
avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
cavar sangue puščati kri
cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
spargere sangue moriti, klati

2. pren. duh; moč, zagon:
costare sangue terjati veliko truda, žrtev
sudare sangue garati kot živina

3. pren. duševno stanje, čustvo:
sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
a sangue freddo hladnokrvno
a sangue caldo v navalu jeze, strasti
calma e sangue freddo! le mirno kri!
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
piangere lacrime di sangue bridko se kesati
sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

4. pren. kri, rod:
gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
quelli del proprio sangue sorodniki
principe di sangue reale princ kraljevega rodu
sangue blu modra kri
sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
buon sangue non mente kri ne laže
essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

5.
mezzo sangue mešanec, mestic
puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

6. pren. kri:
cavata di sangue pretiran strošek
succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

7. inter.
sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

B) agg. invar. živordeč

smother [smʌ́ðə]

1. samostalnik
gost dim, oblak dima; zadušljiv dim, gosta para, megla, dušeče ozračje; tlenje, kadeč se pepel; snežni oblak
figurativno zmeda, zmešnjava

from the smoke into the smother iz hudega v hujše, z dežja pod kap

2. prehodni glagol
(za)dušiti, potlačiti; obsuti (with z)
pokriti s pepelom (žerjavico); prekriti, utajiti, pridušiti (često up)
pražiti, dušiti
šport čvrsto objeti (nasprotnika)

smothered chicken dušèn piščanec
with smothered curses s pridušenimi kletvicami
to be smothered with work dušiti se v delu
to smother s.o. with kisses zadušiti, obsuti koga s poljubi
to smother a rebellion zadušiti upor

sofoco moški spol zadušitev; figurativno jeza, srd

le dió un sofoco zadušiti ga je hotelo

stinguō -ere (—) (—) (prim. īn-stīgō)

1. bosti (prim. nem. stechen) zastar. beseda, rabljena le v sestavljenkah di-stinguō, īn-stinguō, inter-stinguo (interstinctus).

2. metaf. (prim. nem. ersticken zadušiti (se)) (u)gasiti, v pass. = (u)gasniti, ugašati: stinguens insignia caeli Ci. ap. Prisc., ardorem qui membris stinguere possit Lucr., credunt … potesse ignīs in coetu stingui Lucr., ut cernere possis evanescere … stinguique colorem Lucr.

stop² [stɔp]

1. prehodni glagol
ustaviti, zaustaviti; prekiniti, ovirati, zadrževati; prenehati s čim; zamašiti (z zamaškom), začepiti (često up)
zatesniti; plombirati (zob); zapolniti, zapreti, ustaviti (krvavenje itd.); zastavljati, zadrževati (promet); prestreči, odbiti, parirati (udarec); odtrgati, zadržati, prikrajšati (plačo, podporo itd.); zapreti (plin, paro, vodo); odvrniti (from od)
navtika privezati (ladjo)
slovnica označiti z ločili, staviti interpunkcijo, ločila
glasba pritisniti na (žico, struno), spremeniti višino tona s pritiskom na struno; udušiti (glas)

2. neprehodni glagol
ustaviti se, obstati
pogovorno ostati (v postelji, pri kom itd.), biti na obisku; nastaniti se (with s.o. pri kom)
(pre)nehati, prekiniti se, napraviti prekinitev (odmor, pavzo), pavzirati; zamašiti se (cev)

a badly spelt and badly stopped letter pismo, polno pravopisnih in interpunkcijskih napak
stop thief! primite tatu!
to stop in bed ostati v postelji
to stop a blow odbiti, parirati udarec
to stop a blow with one's head hudomušno dobiti udarec po glavi
to stop s.o.'s breath sapo komu zapreti; zadušiti koga
to stop a bullet sleng biti zadet od krogle, biti ustreljen
to stop a car ustaviti, stopati avto
to stop a cheque prepovedati izplačilo čeka
to stop dead (short) nenadoma se ustaviti, obstati kot ukopan
to stop doing s.th. prenehati s čim
shall you stop for dinner? boste ostali na večerji?
to stop one's ears (za)mašiti si ušesa, figurativno ne hoteti slišati
to stop a gap zamašiti vrzel (luknjo), nadomestovati v potrebi
I am going to stop a few days zaustavil se bom nekaj dni
to stop s.o.'s mouth zamašiti komu usta
do stop that noise! nehajte vendar s tem hrupom (ropotom)!
stop your nonsense! dovolj je vaših neumnosti!
he'll stop at nothing on se ničesar ne ustraši
to stop payment ustaviti plačilo
to stop running nehati teči
he stopped me from speaking preprečil mi je, da bi povedal svoje mnenje
he never stops to think nikoli si ne vzame časa, da bi premislil (za premislek)
to stop a tooth plombirati zob
my watch has stopped ura se mi je ustavila
to stop the way zastaviti, zapreti pot, ovirati napredovanje
to stop work ustaviti delo
to stop a wound ustaviti krvavitev rane

suf-fōcō -āre -āvī -ātum (sub in faucēs, prim. fōcāle) komu grlo (vrat) zadrgniti (zadrgovati, zadrgavati), koga (za)daviti, koga (za)dušiti, koga udušíti (udúšati, uduševáti): Sen. ph., Hier., Fest. idr., patrem, gallum gallinaceum Ci., qui non sit acerbum … in melle situm suffocari Lucr.; metaf.: vox suffocatur saepe Q. se zaduši, je nerazločen, suffocare vitem Plin. (za)dušiti, prerasti (preraščati), prekriti, vulvarum conversione suffocatas excitat Plin. histerične ženske (materničave ženske), suffocare urbem et Italiam fame Ci. ep. mestu in Italiji zapreti sapo z lakoto (stradanjem), mesto in Italijo zadušiti z lakoto (s stradanjem), mesto in Italijo izstradati.

trouble¹ [trublə] masculin nered, zmešnjava, motnja; nemir, vznemirjenost, razburjenje; pluriel nemiri

troubles sanglants krvavi nemiri
troubles de la vue, cardiaques motnje v vidu, srčne motnje
son trouble est visible njegova vznemirjenost je vidna
réprimer les troubles zadušiti, zatreti nemire
sans trouble brez motnje

tuer [tɥe] verbe transitif ubiti, pobiti; figuré spraviti s poti; zaklati (živino); uničiti; figuré nadlegovati, moriti, iti na živce (quelqu'un komu)

se tuer ubiti se; napraviti samomor; najti (svojo) smrt, smrtno se ponesrečiti; figuré zelo si prizadevati (à za)
bon à tuer (figuré) neznosen
il est à tuer človek bi ga ubil, tako je tečen
tuer dans l'œuf zatreti v kali, zadušiti
tuer le temps ubijati čas
tuer le ver na tešče popiti šilce žganja
(familier) il n'a jamais tué personne (figuré) on ni zloben
tuer quelqu'un avec ses questions moriti koga s svojimi vprašanji
ceci tuera cela novo bo ubilo staro
se tuer de travail garati, ubijati se z delom
je me tue à vous le répéter neprestano vam to ponavljam
il s'est tué dans un accident, en voiture smrtno se je ponesrečil z avtomobilom
tuer quelqu'un d'un coup de fusil ustreliti koga

upòr rebellion, revolt, mutiny, insurrection, sedition, rising; fizika resistance (to)

kmečki upòr peasant rising
zračni upòr air resistance
iti po črti najmanjšega upòra to take the line of least resistance
premagati zračni upòr to overcome air resistance
podnetiti upòr to stir up a revolt
zanetiti upòr proti to raise rebellion against
zasejati seme upòra to sow the seeds of revolt
zadušiti upòr to crush a revolt, to quell (ali to stamp out) a rebellion, to smother a rebellion, to stifle a revolt

upòr résistance ženski spol , révolte ženski spol , rébellion ženski spol , soulèvement moški spol , émeute ženski spol , insurrection ženski spol , mutinerie ženski spol

kmečki upor soulèvement (ali révolte) de(s) paysans
torni upor (fizika) résistance due au frottement
vzporedni upor (elektrika) (résistance) shunt moški spol
zanetiti (zadušiti) upor fomenter (réprimer) une émeute

upòr (-ôra) m

1. resistenza; ribellione

2. insurrezione, rivolta, ribellione, sedizione, sommossa; ammutinamento:
oboroženi upor ribellione a mano armata
v krvi zadušiti upor reprimere l'insurrezione nel sangue
hist. kmečki upori rivolte contadine

3. fiz., teh. (tudi ekst.) resistenza:
premagovati vodni, zračni upor vincere la resistenza dell'acqua, dell'aria
fiz. električni, magnetni upor resistenza elettrica, magnetica
ohmski upor resistenza ohmica

4. elektr. (predmet) resistenza, resistore;
grelni upor resistenza per, di riscaldamento
odvodni upor messa a terra
plastni upor resistore a strato metallico
spremenljivi upor resistenza compensatrice

upòr rebelión f , sedición f , insurrección f ; amotinamiento m ; sublevación f ; revuelta f ; fiz resistencia f

kmečki upor sublevación f de los campesinos
(na)ščuvati k uporu excitar a la rebelión
zadušiti (zanetiti) upor reprimir (fomentar) una rebelión

vstaja samostalnik
(množični upor) ▸ felkelés, lázadásNasilje Sirijo pretresa vse od vstaje proti režimu marca 2011. ▸ Szíriát a rezsim elleni, 2011 márciusi felkelés óta erőszak sújtja.
Povezane iztočnice: prva srbska vstaja, varšavska vstaja, velikonočna vstaja, ilindenska vstaja, novembrska vstaja

vstája insurrection; rebellion, (manjša) revolt; rising, uprising

kmečka vstája peasant rising
zadušiti vstájo to quell (ali to crush, to stamp out) a rebellion
zanetiti vstájo to raise a rebellion
zasejati seme vstáje to sow the seeds of revolt (proti against)

vstája (-e) f insurrezione, ribellione, rivolta, sommossa, sommovimento:
vstaja izbruhne, se širi l'insurrezione scoppia, si propaga
organizirati vstajo organizzare la rivolta
zadušiti vstajo soffocare la ribellione, la rivolta
hist. kmečke vstaje rivolte contadine
boksarska vstaja la rivolta dei Boxers