Franja

grm moški spol (-a …) der Strauch (tudi rastlinstvo, botanika), der Busch, -strauch, -busch (kosmulje Stachelbeerstrauch, maline Himbeerstrauch, okrasni Zierstrauch, pušpanov Buchsbaumstrauch, ribezov Johannisbeerstrauch, robidov Brombeerstrauch, rožni Rosenstrauch, trnasti Dornenstrauch, vretenasti sadni Spindelbusch)
figurativno v tem grmu tiči zajec hier liegt der Hund begraben, da liegt der Hase im Pfeffer

gr̂m gŕma m, mn. gŕmovi
1. grm: grm jorgovana; ružin grm; lijeska, leska je grm; u tom -u leži zec v tem grmu tiči zajec; lasno je iza -a strijeljati (streljati)
2. bot. dob, gnilec, Quercus robur

gŕm shrub; bush

kaj je za gŕmom? (figurativno) what's round the corner?
v tem gŕmu tiči zajec (figurativno) there's the rub, that is where the shoe pinches

gŕm botanika buisson moški spol , arbrisseau moški spol , arbuste moški spol

rožni grm rosier moški spol, (divji) églantier moški spol, rosier sauvage
v tem grmu tiči zajec c'est là que gît le lièvre, là est le nœud de l'affaire, voilà le hic

gŕm (-a) m cespuglio, arbusto:
okrasni grm cespuglio ornamentale
brinov, jasminov grm cespuglio di ginepro, di gelsomino
leskov grm nocciolo
pren. to ne raste za vsakim grmom non si trova dappertutto
za tem grmom tiči zajec questo è il nocciolo

gŕm arbusto m

(divji) rožni grm rosal m (silvestre)
v tem grmu tiči zajec! (fig) ésa es la cosa!

*hic [ik] masculin

voilà le hic, c'est là le hic tu je (v tem je) zapreka, glavna težkoča; za tem grmom tiči zajec

Hund¹, der, (-es, -e) pes; Schimpfwort: svinja, podlež; Astronomie Großer Hund Veliki pes; Kleiner Hund Mali pes; ein junger Hund mladenič; ein armer Hund revež; ein dicker Hund huda stvar; kein Hund nihče, nobena živa duša; wie ein geprügelter Hund kot pretepen pes; auf dem Hund sein biti na psu; auf den Hund kommen priti na psa; unter allem Hund sein biti čisto zanič/pod vsako kritiko; vor die Hunde gehen propasti; vor die Hunde werfen zavreči; wie Hund und Katze kot pes in mačka; da liegt der Hund begraben v tem grmu tiči zajec; das lockt keinen Hund hinterm Ofen hervor to nobenega ne premakne z mesta; viele Hunde sind des Hasen Tod veliko psov zajčja smrt; bekannt wie ein bunter/scheckiger Hund vsakomur znan

intríngulis moški spol skrivna namera; zmešnjava, zmeda

éste es el intríngulis za tem grmom tiči zajec

item [itɛm] adverbe prav tako; dalje; masculin, commerce (računska) postavka, točka, familier težava

voilà l'item za tem grmom tiči zajec, tu je težava

iza predl. z rod.
1. izza: iza mojih leđa izza mojega hrbta, za mojim hrbtom; iza grma skoči zec izza grma je skočil zajec
2. za: ići iza pluga iti za plugom; tu se nešto radi iza zavjese za zaveso; samo iza dobroga konja diže se prašina; iza tog nemira osjeća se neizvjesnost za tem nemirom se čuti negotovost
3. po: iza sjednice; iza večere

izbúljiti ìzbūljīm izbuljiti: izbuljiti oči na koga; izbuljio oči kao varen zec kot kuhan zajec

kȁntār m, mest. na kantáru (t. kantar, lat.)
1. tehtnica s kembljem: mjeriti na -u tehtati na tehtnici
2. tehtnica sploh: diže ruke od -a i pode po svetu pustil je trgovino in šel po svetu; razumije se na stvari kao magarac u kantar razume se na zadevo kot zajec na boben
3. težna mera blizu 44 ok, gl. oka
4. kantari m mn. zool. zobatci, Sparidae

Karnickel, das, (-s,-) kunec; (fruchtbar/furchtsam) wie ein Karnickel (ploden/plašen) kot zajec; figurativ krivec, bedak; wer war das Karnickel? kdo je to zagrešil?

knack [næk] samostalnik
spretnost, ročnost, veščina; trik; igračka, malenkost; pokanje s prsti

to have the knack for biti vešč česa
to have the knack of it razumeti stvar; vedeti kako se kaj naredi
to get into the knack of pridobiti si spretnost v čem, izpopolniti se
to know the knack of it vedeti, v katerem grmu tiči zajec

Kuh, die, (-, Kühe) krava; bei Elefanten usw.: samica; blöde/dumme Kuh! krava neumna!; heilige Kuh sveta krava; eine melkende Kuh figurativ dober vir denarja; stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor gledati kot tele nova vrata; davon [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag spoznati se na to kot krava na orglice/kot zajec na boben; das wird die Kuh nicht kosten to ne bo stalo celo premoženje

lacrima (napačno pisano tudi lachrima in lachryma, stlat. in predklas. lacruma, dacruma, dacrima) -ae, f (indoev. kor. *dakru; prim. gr. δάκρυ, δάκρυον, δάκρυμα = got. tagr = stvnem. zakar = nem. Zähre solza; v klas. in poklas. lat. je obveljala sab., po ljudski etim. na lacer naslonjena obl. lacrima (s sab. l nam. d))

1. solza: lacrumas haec mihi, quom video, eliciunt Pl., prae laetitia lacrumae prosiliunt mihi Pl., homini ilico lacrumae cadunt quasi puero gaudio Ter., vide hunc, meae in quem lacrumae guttatim cadunt Enn. ap. Non., lacrimas siccare cadentes Pr., miseret lacrimarum, luctuum, orbitudinis Acc. ap. Non., lacrumis cum multis Naev. ap. Serv. ali multis cum lacrimis Ci. ep., C. ves v solzah, silno solzeč se, debilitor lacrimis Ci. solze mi silijo na oči, sili me k joku, neque enim prae lacrimis (do solz ganjen) iam loqui possum et hic se lacrimis defendi vetat Ci., tenere lacrimas non posse Ci., consumptis lacrimis inflixus haeret animi dolor Ci. četudi so mi solze usahnile, lacrimas pro aliquo multas et saepe profudisse Ci., lacrimas gaudio videtur profudisse Auct. b. Alx., lacrimas in alicuius acerbitatibus effundere Ci., lacrimas effundere salsas Lucr., effusae genis lacrimae V., lacrimis gaudio effusis L., in lacrimas effusus senatus T., orbitatis dolorem non in lacrimas effundere Iust., lacrimas fundere V., Aug., lacrimis oculos (gr. acc.) suffusa nitentes V., ire in lacrimas V. (za)solziti se, (za)jokati, lacrimis obortis V., Cu., plebi manare gaudio lacrimae L., licet illi plurima manet lacrima H., lacrimae, quae … laetitiā manant Q., manantibus prae gaudio lacrimis Cu., lacrimis indulgere O., lacrimas dare O. solziti se, jokati, toda: lacrimam (lacrimas) dare alicui O. solzo (solze) posvetiti (posveč(ev)ati) komu, lacrimae per ora non sua fluxerunt O., invito et repugnanti lacrimae fluunt Hier., lacrimae per ora volvuntur V., Hier. solze lijejo, teko, se udirajo, militum conspectu eius elicitae gaudio lacrimae Vell., paternis flecti lacrimis Sen. rh., ego illi fortasse lacrimas movebo Sen. ph. morda ga pripravim do joka, spravim v jok, lacrimas commovere Cu. ali concitare Q., vix lacrimis abstinere Cu., diu cohibitae lacrimae prorumpunt Plin. iun., lacrimae verae in (naspr.) simulatae L., debitae L., iustae O., tam iustae cadentes Sen. ph.; z objektnim gen. (o kom ali čem, zaradi koga ali česa): lacrimas dilectae pelle Creusae V., sunt lacrimae rerum (o nesreči ali trpljenju drugih) V., hinc illae lacrumae, haec illast misericordia Ter. (Andria 126) o očetu, ki nenadoma ugotovi vzrok sinove žalosti; od tod preg. (o nenadoma ugotovljenem vzroku česa): hinc illae lacrimae Ci., H. od tod nevolja, „v tem grmu tiči zajec“, tako tudi: inde irae et lacrimae Iuv.

2. metaf.
a) kaplja moškega semena: Luc.
b) kaplja tekočine (soka, smole), cedeče se iz dreves in rastlin: turis lacrimae C., Heliadum lacrimae O. jantar, narcissi lacrima V., lacrima medica panacis Col., lacrima vitium Plin. trtna solza, lacrimae arborum Plin.

Lampe², der, Meister Lampe zajec, dolgoušec

lèžati lèžīm
1. ležati: ležati u krevetu, na postelji, na leđima, na zemlji, na samrti; grad slikovito leži; roba leži na skladištu; njiva leži na ugaru njiva je v prahi; ležati nasuprot, tvoja budućnost mi leži na srcu; u tom grmu leži zec za tem grmom tiči zajec
2. ležati, biti bolan za: ležati pjegavi, pegavi tifus
3. počivati: ovdje leži moj pokojni otac
4. biti: ležati u zatvoru; pivo leži u buradma
5. mirovati, biti neaktiven: vojska je ležala pod tvrđavom više tjedana
6. sedeti: kokoš leži na jajima
7. ležati (v zemljepisnem pomenu): grad leži na Dunavu
8. to mi ne leži to mi ne gre, ne prija

màgarac -ārca m osel: pitomi magarac; on se ne da prevariti od svakoga -a; pasti s šarca na -a pasti, priti z boljšega na slabše; ne zovu -a na svadbu da tamo igra nego da vodu nosi; ne lipši, magarče, do zelene trave (dok trava naraste); razumjeti se u što kao magarac u kantar razumeti se na kaj kot zajec na boben