Franja

Zadetki iskanja

  • kísati (solato itd.) to vinegar; to season with vinegar; to make sour, to make acid, to add a sour substance

    kísati (se) (spremeniti (se) v kislino) to acidify
    malo kísati to acidulate
    kísati se (figurativno) to look surly, to look bitter
    kísati se to become (ali turn) sour
    vreme se kisa the weather is getting worse
  • kísati (-am)

    A) imperf.

    1. inacidire; acidificarsi

    2. agr. (silirati) insilare

    B) kísati se (-am se) imperf. refl.

    1. inacidirsi

    2. pren. (kvariti, slabšati se) guastarsi;
    pamet se mu kisa non ragiona più
    vreme se kisa il tempo si sta guastando

    3. pren. immusonirsi, fare il muso; frignare
  • kísel (-sla -o)

    A) adj.

    1. acido, acidulo, agro:
    kisla pijača bevanda acidula
    kislo mleko latte acido
    kisle kumarice cetrioli sottaceto

    2. pren. arcigno, imbronciato:
    kisel obraz viso imbronciato

    3. kem. acido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ugrizniti v kislo jabolko far buon viso a cattiva sorte; inghiottire amaro (e sputar dolce)
    bot. kisla deteljica acetosella (Oxalis acetosella)
    gastr. kisla juha zuppa acida
    agr. kisla krma foraggio insilato
    metal. kisla opeka mattone refrattario
    gastr. kisla smetana panna acida
    kisla voda acqua minerale
    metal. kisla žlindra loppa quarzosa
    kisla tla terreno acido
    meteor. kisli dež pioggia acida
    pren. kislo vreme brutto tempo
    gastr. kislo zelje crauti

    B) kísli (-a -o) m, f, n
    požirek kislega un sorso di bevanda acidula
    vleči na kislo essere acidulo
  • klávrn (-a -o) adj.

    1. misero, miserabile; povero:
    klavrno življenje vita miserabile

    2. (slab, nezadovoljiv) povero, stentato, brutto, cattivo:
    klavrna francoščina un francese stentato
    klavrno vreme brutto tempo
    klavrno razpoloženje malumore

    3. (nezadosten, majhen) miserabile, meschino, magro, scarso:
    klavrna plača paga miserabile
  • kopanj|e [ó] srednji spol (-a …) das Baden; brez tekstila: das Nacktbaden
    … kopanja/za kopanje Bade-
    (čas die Badezeit, prepoved das Badeverbot, dodatek za der Badezusatz, priložnost die Badegelegenheit, reči Badesachen množina, voda das Badewasser, vreme das Badewetter)
    primerno topel za kopanje badewarm
  • kújati se (-am se) imperf. refl.

    1. tenere il broncio, fare il muso, immusonirsi, ingrugnarsi

    2. pren. guastarsi:
    vreme se kuja il tempo si sta guastando
  • kújav (-a -o) adj. imbronciato, immusonito, buzzo:
    kujavo vreme tempo buzzo
  • kváriti (-im)

    A) imperf. ➞ pokvariti

    1. guastare, tarlare:
    kvariti dobro razpoloženje guastare il buon umore

    2. guastare, rovinare; deturpare; logorare; inquinare (tudi pren.):
    nikar (si) ne kvari oči non rovinarti gli occhi
    betonska zgradba kvari pokrajino un casone di cemento deturpa il paesaggio

    B) kváriti se (-im se) imperf. refl. guastarsi, deteriorarsi, alterarsi:
    v vročini se hrana kvari col caldo il cibo si guasta
    vreme se kvari il tempo si guasta, si mette al peggio
  • lén lazy, idle, indolent; slothful, sluggish; slow, slack

    vreme, ki naredi človeka lénega lazy weather
  • lép -a, -o beautiful, fine; pretty, nice, handsome; sweet; (obraz) good-looking; pesniško beauteous; (vreme) fair, fine, favourable; (rast, stas) wellmade, well-proportioned, well-formed, wellshaped, shapely; (ljubek) lovely, graceful, charming

    lép, -a, -o kot slika as pretty as a picture
    lép, -a, -oo darilo (premoženje, kompliment) a handsome present (fortune, compliment)
    lép, -a, -oa godlja, zmeda a nice mess
    lép, -a, -oa pot good road
    lép, -a, -oi spol the fair sex
    lép, -a, -oa priložnost (znesek) a fair chance (amount)
    lép, -a, -oa vsota a round (ali respectable) sum
    lép, -a, -oe goré beautiful mountains pl
    lép, -a, -oo vreme fine weather
    lép, -a, -oe umetnosti fine (ali liberal) arts pl
    lép, -a, -o začetek a nice beginning
    lép, -a, -oe pozdrave tvoji sestri! best regards to your sister!
    lép, -a, -oega dne one fine day
    lép, -a, -oa pisava a fair hand
    imeti lép, -a, -oo pisavo to write a fair hand
    od lép, -a, -oih besed se ne da živeti fine words butter no parsnips
    lép, -a, -oo mnenje boste imeli o meni you will have a fine opinion of me, what are you going to think of me?
    barometer kaže "lepo" the barometer stands at fair
    to ni lepó od tebe that's not nice of you
    ta je pa lép, -a, -oa! a fine (ali story), this is!
    to je vse lép, -a, -oo, toda... that's all very well (ali fine), but...
    kar praviš, je vse prav lép, -a, -oo, toda... what you say is all very fine, but...
    to bi bilo še lepše! that would beat everything!, that would cap it all!
  • lép beau , (čeden, zal) joli , familiarno chouette ; (človek) de belle apparence, qui a de la prestance

    lepo slovstvo les belles-lettres ženski spol množine
    lepi spol le beau sexe
    lepe umetnosti les beaux-arts
    lepo vreme beau temps
    lepa vsota (familiarno) une jolie somme
    lepa hvata! merci bien!, merci beaucoup!
    na lepem inopinément, à l'improviste
    z lepim à l'amiable
    lepo dišati sentir bon
    to je lepo od tebe c'est bien (ali beau) de ta part
    to je vse prav lepo tout cela est bel et bon
    lepe reči smo slišali o tebi on en a entendu de belles sur ton compte (ali à ton sujet)
    ti si mi lep prijatelj! (ironično) tu es vraiment un bon ami!
  • lép hermoso; bello ; (čeden, zal) bonito ; (oseba) fam guapo

    lep kot kip de belleza escultural
    lepe (prazne) besede palabras f pl hueras
    lepa priložnost una magnífica ocasión
    lepo slovstvo literatura f amena, bellas letras f pl
    lepi spol el bello sexo
    lepe umetnosti las bellas artes
    lepo vreme je hace buen tiempo
    lepa vsota (fam) una bonita suma
    lepa hvala! ¡muchas gracias!
    na lepem de improviso, de repente
    z lepim por la(s) buena(s), amistosamente
    zaradi tvojih lepih oči por tu cara bonita
    to je lepo od tebe eres muy amable
    ti si mi lep prijatelj! (ironično) ¡valiente amigo eres tú!
  • letenj|e2 [ê] srednji spol (-a …) letalstvo die Fliegen; die Fliegerei; (let) der Flug; (akrobatsko Kunstflug, z zmajem Drachenfliegen)
    … letenja Flug-
    (čas die Flugzeit, kilometer der Flugkilometer, kontrola die Flugleitung, kontrolor der Fluglotse, hitrost die Fluggeschwindigkeit, minimalna višina die Mindestflughöhe, minuta die Flugminute, prepoved das Flugverbot, red der Flugplan, smer die Flugrichtung, tehnika die Flugtechnik, učitelj der Fluglehrer, ura die Flugstunde, varnost die Flugsicherheit)
    sposoben za letenje lufttüchtig, flugtüchtig
    sposobnost za letenje die Lufttüchtigkeit
    (ugodno) vreme za letenje das Flugwetter
    navaditi se na letenje sich einfliegen
    strah pred letenjem die Flugangst
  • letênje flying; flight

    za letênje neprimerno vreme unflyable weather
  • meglén nébuleux, nuageux, brumeux ; figurativno vague, fumeux, obscur

    megleno vreme temps moški spol brumeux (ali de brouillard)
    megleno je il fait (ali il y a) du brouillard (ali de la brume), il brume, le temps est brumeux
  • meglén nebuloso (tudi fig) ; neblinoso ; (na morju) brumoso ; fig vago, impreciso

    meglena bomba bomba f fumígena
    megleno vreme tiempo m nebuloso (ali brumoso ali calinoso)
  • mežàv (-áva -o) adj.

    1. che guarda sottecchi

    2. nuvoloso, buio, scuro, fievole:
    mežava svetloba luce fievole
    mežavo vreme tempo nuvoloso
  • míl suave; dulce ; (prijeten) agradable ; (kazen) leve ; (klima) templado, benigno ; (vreme) bonancible

    mila zima invierno m suave
    postati (bolj) mil suavizarse, (vreme) ponerse más templado
    milo rečeno dicho suavizando las cosas
    milo soditi juzgar con indulgencia
    pod milim nebom en el mesón de la estrella
    spati pod milim nebom dormir al descubierto (ali a cielo descubierto, ponoči al sereno)
    milo jokati llorar a lágrima viva
    milo prositi suplicar
    sreča mu je mila es favorecido por la suerte, es afortunado
    vrniti milo za drago (fig) pagar en la misma moneda
    milo se mi stori ob tem eso me atraviesa el corazón
  • nadaljeváti (-újem)

    A) imperf.
    nadaljevati kaj, s čim continuare, proseguire; riprendere
    potovanje je nadaljeval drugi dan proseguì il viaggio il giorno dopo
    danes bomo nadaljevali temo prejšnjega predavanja oggi riprenderemo il tema della lezione precedente
    nadaljevati študij, tradicijo proseguire gli studi, continuare la tradizione

    B) nadaljeváti se (-újem se) imperf. refl.

    1. intr. continuare; permanere:
    sezona se nadaljuje la stagione continua
    lepo vreme se nadaljuje permane il bel tempo

    2. (biti objavljen v časopisu po delih) continuare, seguire:
    članek se nadaljuje na zadnji strani l'articolo segue sull'ultima pagina
  • nagajiv pridevnik
    1. (igriv) ▸ pajkos, huncut, csintalan
    nagajiv nasmeh ▸ pajkos vigyor
    nagajiv pogled ▸ huncut tekintet
    nagajiv videz ▸ pajkos kinézet
    nagajive oči ▸ pajkos szempár
    nagajivi lasjekontrastivno zanimivo rakoncátlan haj
    malce nagajiv ▸ kicsit pajkos
    nagajivo vprašanje ▸ pajkos kérdés
    nagajiv nasmešek ▸ huncut mosoly
    Od vetra skuštrani lasje in beli zobje so dajali njegovemu obrazu nagajiv videz. ▸ A széltől kócos haja és fehér fogai pajkos kinézetet kölcsönöztek az arcának.
    Čeprav mi je mama rekla, da imam lepe skodrane, nagajive lase, sem si jih počesala v tesen čop.kontrastivno zanimivo Annak ellenére, hogy anyám azt mondta, szép göndör, rakoncátlan a hajam, szoros copfba fésültem.
    Vedno je dobre volje in vedno ima v očeh nekakšne nagajive iskrice ter hudomušen nasmeh. ▸ Mindig jókedvű, a szemében pedig mindig pajkos szikrák cikáznak, és hamiskás mosoly bújkál az arcán.
    Voditelj tiskovne konference je postavil lucidno nagajivo vprašanje, zakaj dve knjigi. ▸ A sajtótájékoztató vezetője egy éleslátóan pajkos kérdést tett fel: miért két könyv?

    2. (o nedisciplini) ▸ pajkos, csintalan, huncut
    nagajiv otrok ▸ csintalan gyerek
    Spominja se, da so nekoč nagajivi otroci župniku v spovednico na klop nastavili risalne žebljičke. ▸ Emlékszem, hogy régen a csintalan gyerekek rajzszögeket szórtak a plébános gyóntatószékére.
    Sosed želi nagajivega dečka prevzgojiti, a mu to ne uspe. ▸ A szomszéd szeretné átnevelni a pajkos fiút, de ez nem sikerül neki.
    V športu moraš biti malo nagajiv, drugače težko prideš na vrh. ▸ A sportban egy kicsit pajkosnak kell lenni, egyébként nehezen jutsz el a csúcsra.

    3. (o spolnosti) ▸ pajzán, huncut, pajkos
    nagajiva fotografija ▸ pajkos fénykép
    Menim, da se ljudem ob misli na uniformo porajajo predvsem nagajive pa tudi pregrešne misli. ▸ Úgy vélem, hogy az egyenruha láttán pajzán és bűnös gondolatok támadnak az emberekben
    Besedilo pesmi je tudi rahlo nagajivo in ima nekoliko zapeljivega, erotičnega pridiha. ▸ A dal szövege enyhén pajzán, és van benne némi csábító, erotikus hangzás.

    4. (o nevšečnosti) ▸ pajkos, rakoncátlan
    nagajiv pramenkontrastivno zanimivo rakoncátlan hajtincs
    nagajiv veter ▸ rakoncátlan szellő
    nagajivi sončni žarki ▸ pajkos napsugarak
    Ko je jedel opečenec in slanino, mu je nagajivi vetrc skušal odpihniti prtiček. ▸ Amikor ette a pirítóst és a szalonnát, a rakocátlan szellő megpróbálta elfújni a szalvétáját.
    Poletje je v vsem svojem zamahu, okus po morski soli in nagajivih sončnih žarkih še ni zbledel s spomina. ▸ A nyár még javában tart, de a tengeri só ízének és a pajkos napsugaraknak az emléke még nem fakult meg.
    Čeprav je vreme precej nagajivo, izkoristite poletne dni in si pričarajte poletje kar sami. ▸ Annak ellenére, hogy az időjárás eléggé rakocátlan, használják ki ezeket a nyári napokat, és varázsoljanak nyarat saját maguknak!