Franja

jaillissant, e [žajisɑ̃, t] adjectif

eaux féminin pluriel jaillissantes vrelec; artezijski vodnjak

Jouvence [žuvɑ̃s] féminin

fontaine féminin de Jouvence studenec, vrelec mladosti

lībō¹ -āre -āvī -ātum (prim. gr. λείβω kapam, (trans.) lijem, λιβάς kaplja, vrelec, λίβος kaplja, λοιβή pitni dar, lat. delibuere omočiti)

1. kot obr. t.t.
a) kakemu božanstvu na čast kako tekočino iz česa izli(va)ti, pitni dar izli(va)ti, prinesti (prinašati): hic duo rite mero libans carchesia Baccho fundit humi V., dixit et in mensam laticum libavit honorem (= vino) V., aulai medio libabant pocula Bacchi … paterasque tenebant V., nunc pateras libate Iovi V. izlijte pitni dar iz daritvenih toril (iz žrtvenic), dapes et tristia dona … libabat cineri (sc. Hectoris) Andromache V. je žrtvovala mrtvaški obed z žalostnim pitnim darom; v abs. abl.: libato V. po izlitju pitnega daru.
b) pri žrtvovanju izlivaje (o)močiti, (po)škropiti: paterisque (iz daritvenih torilc) altaria libant V., at ego sepulcro mei Tlepolemi tuo luminum cruore libabo Ap.; pesn. = sploh izli(va)ti: rorem detulit inque vagi libavit tempora nati Val. Fl.
c) (posplošeno) = kakemu božanstvu kaj darovati, žrtvovati, posvetiti (posvečevati): certasque fruges certasque bacas sacerdotes publice libanto Ci., l. diis dapes L., primitias frugum Cereri, sua vina Lyaeo, Palladios flavae latices libasse Minervae O., l. tura diis O., uvam Tib., cum solemni die Iovi libaretur Gell.; z abl.: libare lacte, vino Plin.; metaf. posvetiti (posvečevati): iure igitur lacrimas Celso libamus adempto O., carmenque recentibus aris tibia … libet Pr.

2. metaf. (ker so pri žrtvovanju pitnih darov izlivali le vrhnji del tekočine) =
a) prav tiho in mirno, brez sile in odpora vzeti (jemati), odvze(ma)ti, povze(ma)ti, zaje(ma)ti del česa: ex variis ingeniis exellentissima quaeque libavimus Ci., libasque ex omnibus, quodcumque te maxime specie veritatis movet Ci., libandus est etiam ex omni genere urbanitatis facetiarum quidam lepos Ci., sit boni oratoris … multa etiam legendo percucurrisse, neque eo ut sua possedisse, sed ut aliena libasse Ci., a qua (sc. naturā deorum) … haustos animos et libatos habemus Ci. povzete, qui tuo nomini velis ex aliorum laboribus libare laudem Corn.; od tod odvzemajoč kaj zmanjš(ev)ati, (o)slabiti: nil ea in his intervallis de corpore libant flammarum Lucr., ergo terra tibi libatur et aucta recrescit Lucr., libatis viribus L., virginitas libata O. oskrunjeno.
b) rahlo dotakniti (dotikati) se česa: cibos digitis O., oscula libavit natae O. rahlo se je dotaknila nežnih hčerinih ust, lahno je poljubila hčer, summam celeri pede libat arenam O., l. cellulae limen Petr.; occ. (p)okusiti ((p)okušati) kaj, (za)uži(va)ti kaj: hoc die solitum vinum novum libari et degustari medicamenti causā Varr., l. iecur L., amnem V., flumina libant summa leves V., serpens libavitque dapes … et depasta altaria liquit V., quantum ex istis epulis libatis? Sen. ph.; pren.: eum (sc. informamus), qui quasdam artes haurire (do dna zajeti), omnes libare debet T. vsaj površno spoznati.

Lyrcīus -īī, m Lirkíj, vrelec v Arkadiji: Stat.

manantío izvirajoč, ki privre na dan

manantío m vrelec

medicinal [medísinl] pridevnik (medicinally prislov)
zdravilen medicinalen

medicinal herbs (ali plants) zdravilna zelišča
medicinal properties zdravilne lastnosti
medicinal spring zdravilni vrelec

medicinálen medicinal

medicinálenna zelišča medicinal herbs (ali plants pl
medicinálenni vrelec medicinal spring
medicinálenne lastnosti medicinal properties pl

Medūsa -ae, f (Μέδουσα) Medúza, najstrašnejša izmed treh Gorgon (gl. Gorgō), Pegazova mati (s Pozejdonom (Neptunom)): O., Lucan. — Od tod adj. Medūsaeus 3 Medúzin, od Medúze izhajajoč: chelydri Sil., equus ali praepes (= Pegasus), os, coma O., fons O. po udarcu Pegazovega kopita nastali vrelec Hipokrena (Hippocrene), coma Mart.

mineral¹ [mínərəl] pridevnik
rudninski, mineralen
kemija anorganski

mineralogija mineral blue sinjec
mineralogija, tehnično mineral carbon grafit
mineral deposit rudišče
kemija mineral jelly vazelin
kemija mineral oil kameno olje, nafta
tehnično mineral pitch asfalt
mineral salt kamena sol
mineral spring zdravilni vrelec
geologija mineral vein rudna žila
mineral water slatina, mineralna voda
mineralogija, tehnično mineral wax zemeljski vosek

minéral, e, aux [-ral, ro] adjectif mineralen, rudninski

chimie féminin minérale anorganska kemija
eau féminin minérale slatina, mineralna voda
règne masculin minéral rudninstvo
source féminin minérale slatinski vrelec

minerálen minéral

mineralna gnojila engrais moški spol množine minéraux
mineralno olje huile ženski spol minérale
mineralne snovi substances minérales
mineralna voda eau minérale, (umetna) eau gazeuse (ali de Seltz)
mineralni vrelec source ženski spol d'eau minérale

minerálen (-lna -o) adj. minerale:
mineralna voda acqua minerale
mineralni vrelec sorgente d'acqua minerale
tekst. mineralna volna lana minerale
teh. mineralno olje olio minerale

minerálen mineral

mineralno olje aceite m mineral
mineralna voda agua f mineral, (umetna) agua f de Seltz
mineralni vrelec manantial m de agua medicinal
topel mineralni vrelec manantial m termal, termas f pl, caldas f pl

mineraln|i (-a, -o) Mineral- (vrelec der Mineralbrunnen, sol das Mineralsalz, gnojilo der Mineraldünger, olje das Mineralöl, vlakno die Mineralfaser)

mineromedicinal

agua mineromedicinal zdravilni vrelec

mladost [ó] ženski spol (-i …) die Jugend; stanje: das Jungsein; obdobje: die Jugend, die Jugendzeit
prijatelj/prijateljica iz mladosti der Jugendfreund/ die Jugendfreundin
prijateljstvo iz mladosti die Jugendfreundschaft
svežina mladosti die Jugendfrische
v cvetu mladosti in der Jugendblüte
vrelec mladosti der Jungbrunnen
figurativno ne več v prvi mladosti über die beste Jugend hinaus

náfta (-e) f

1. nafta, petrolio:
nahajališče, vrelec nafte pozzo di petrolio
surova nafta petrolio grezzo

2. gasolio

3. (kurilno olje) olio per riscaldamento:
peč na nafto stufa a olio

naften pridevnik
1. (o naravnem viru) ▸ olaj-, kőolaj-Cene na naftnem trgu so se v zadnjem času stabilizirale, potem ko so se v preteklih mesecih krepko znižale. ▸ Az olajpiaci árak az utóbbi időben stabilizálódtak, miután az elmúlt hónapokban meredeken csökkentek.Po teoriji bi moralo priti po lanski naftni krizi do skoka cen plina v razmiku nekaj mesecev. ▸ A tavalyi kőolajválság után a gázáraknak elvileg néhány hónapon belül meg kellett volna emelkedniük.Na začetku tridesetih je bilo samo v najožji okolici Oklahome Cityja kakih 2.000 naftnih vrtin. ▸ Az 1930-as évek elején csak Oklahoma City közvetlen közelében mintegy 2.000 olajkút volt.Povezane iztočnice: naftni madež, naftna ploščad

2. (o vrsti goriva) ▸ dízel-Izpusti plinov iz vozil na naftni pogon so najbolj pogosto omenjeni onesnaževalci zraka. ▸ A dízelmeghajtású járművek által kibocsátott gáz a leggyakrabban említett légszennyező anyag.
Ekološko prijazni hibridi so tako vse dostopnejši in postajajo vse resnejša konkurenca običajnim bencinskim in naftnim motorjem. ▸ A környezetbarát hibridek egyre megfizethetőbbek lesznek, és komoly versenytársaivá válnak a hagyományos benzin- és dízelmotoroknak.
Ladjam so zamenjali parne stroje z naftnimi, enako so storili z vlaki. ▸ A hajók gőzgépeit dízelmotorok váltották fel, ugyanez történt a vonatokkal is.

naftn|i (-a, -o) Erdöl-, Öl- (embargo das Ölembargo, koncern der Ölkonzern, mogotec der Ölmagnat, proizvod das Erdölprodukt, das Erdölerzeugnis, šejk der Ölscheich, šok der Ölschock, tanker der Öltanker, vrelec die Ölquelle, bazen die Erdöllagerstätte, gospodarstvo die Ölwirtschaft, polje das Ölfeld, vrtina die Ölbohrung, družba die Erdölgesellschaft, Ölgesellschaft, der Ölkonzern, industrija die Ölindustrie, kriza die Erdölkrise, Ölkrise, vojna der Ölkrieg)
naftni dolar der Petrodollar

natural¹ [nǽčərəl] pridevnik (naturally prislov)
naraven; resničen, pristen; fizičen; prirojen, lasten (to)
rojen (govornik), od rojstva (bebec); naraven, nezakonski (otrok, oče)
glasba razvezen

to come natural to biti komu lahko, biti komu prirojeno
to die a natural death umreti naravne smrti
natural gas zemeljski plin
natural history prirodopis
natural law naravni zakon
natural philosophy fizika
natural science naravoslovje
natural selection naravna selekcija (po Darwinu)
glasba natural sign razvezaj
natural spring zdravilni vrelec
glasba natural scale C dur
natural treasures naravne lepote
natural weapons nohti, zobje, pesti