Franja

Zadetki iskanja

  • Rabe, der, (-n, -n) krokar, Tierkunde vran; schwarz wie ein Rabe vranje črn; ein weißer Rabe figurativ bela vrana; stehlen wie ein Rabe krasti kot sraka
  • rédek rare ; (lasje) clair, rare, clairsemé, peu fourni ; (juha, omaka) clair , familiarno de la lavasse ; (kava) léger ; (zrak) rare, raréfié ; (izreden) extraordinaire

    zelo redek très rare, familiarno rarissime
    redko ga vidim je le vois rarement, je ne le vois que très peu
    po redkem se zgodi, da il arrive rarement que (+ subjunktiv)
    ti si redek ko bela vrana (familiarno) tu es rare comme les beaux jours
  • ribj|i (-a, -e) Fisch- (klej der Fischleim, obed das Fischessen, pribor das Fischbesteck, stalež der Fischbestand, jata der Fischschwarm, jed das Fischgericht, juha die Fischsuppe, konzerva die Fischkonserve, restavracija das Fischrestaurant, pojedina das Fischessen, usnje das Fischleder); živalstvo, zoologija Fisch-, Fischer- (kuna der Fischermarder, sova die Fischeule, vrana die Fischkrähe)
  • sastre moški spol krojač; krojaški mojster

    sastre de señoras damski krojač
    oficial (oficio, taller) de sastre krojaški pomočnik (krojaštvo, krojačnica)
    entre sastres no se pagan hechuras (fig) vrana vrani oči ne izkljuje; roka roko umiva
  • sìt (síta -o)

    A) adj.

    1. sazio, pieno; knjiž. satollo:
    sit kot boben pieno come un tamburo

    2. pren. sazio, stufo, stucco, stanco:
    sit šole, zime stufo della scuola, dell'inverno
    biti sit česa, koga do grla, čez glavo averne fin sopra i capelli, le tasche piene di qcn., di qcs.

    3. pren. (gost, bujen) folto; (poln, močen) pieno, forte (voce)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
    biti (belega) kruha sit il peggior male del ricco è la sazietà
    biti večkrat lačen kot sit vivere nell'indigenza, stentatamente
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia vuota non sente ragioni; la fame caccia il lupo dal bosco

    B) síti (-a -o) m, f, n
    najesti se do sitega mangiare a crepapelle, a crepapancia
    PREGOVORI:
    siti lačnemu ne verjame pancia piena non crede al digiuno
  • sív (-a -o)

    A) adj.

    1. grigio, bigio, ekst. bianco, brizzolato (capelli):
    sivo jesensko jutro un grigio mattino d'autunno
    delati komu sive lase far venire i capelli bianchi a qcn.

    2. pren. grigio, scialbo, malinconico, triste, monotono:
    siva vsakdanjost il grigiore quotidiano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne delati si zaradi česa sivih las non preoccuparsi per qcs.
    bilo je v sivi davnini avvenne nel lontano passato
    siva eminenca eminenza grigia
    agr. siva plesen muffa grigia, botrite
    siva grozdna plesen sclerotinia (Sclerotinia fuckeliana)
    anat. siva možganska skorja corteccia cerebrale
    siva živčna snov materia grigia
    med. siva mrena cateratta
    ekon. sivo gospodarstvo economia sommersa
    sivi lasje canizie
    metal. sivi grodelj ghisa grigia
    petr. sivi peščenjak pietra serena
    siva jelša ontano bianco (Alnus incana)
    zool. siva čaplja airone cenerino (Ardea cinerea)
    siva kuščarica (martinček) lucertola agile (Lacerta agilis)
    siva penica sterpazzola (Sylvia communis)
    siva pevka passera scopaiola (Prunella modularis)
    siva podgana surmolotto, ratto delle chiaviche (Rattus norvegicus)
    siva veverica scoiattolo grigio (Sciurus carolinensis)
    siva vrana (kavka) cornacchia grigia (Corvus corone cornix)
    siva žolna (pivka) picchio cenerino (Picus canus)
    sivi medved (grizli) orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
    sivi galeb gavina (Larus canus)
    sivi muhar pigliamosche (Muscicapa striata)

    B) sívo (-ega) n color grigio; abito grigio
  • swan1 [swɔn]

    1. samostalnik
    zoologija labod
    figurativno pesnik, pevec

    the swan of Avon Shakespeare
    a black swan črn labod; figurativno bela vrana, nekaj redkega
    all his geese are swans fig on vidi vse večje, kot je v resnici; on vse precenjuje, pretirano povečuje

    2. neprehodni glagol (večinoma swan around)
    brez cilja letati, se potikati okoli
  • verjéti (-jámem) imperf., perf.

    1. credere; capacitarsi:
    sam verjame, kar govori egli stesso crede a quello che dice
    ne morem verjeti, da je nesreča tako huda non posso capacitarmi di tanto disastro
    verjeti v vraže credere nelle superstizioni
    verjeti na besedo credere sulla parola

    2. credere (a, in), aver fiducia (in):
    slepo verjeti voditelju aver cieca fiducia nel capo

    3. sospettare, supporre, immaginare:
    nismo več verjeli, da so take grozote še možne non sospettavamo che tali atrocità fossero ancora possibili
    svojim lastnim očem ne moči verjeti non poter credere ai propri occhi
    ne verjeti ne v boga ne v hudiča non credere né in Dio né nel diavolo
    verjeti v svoj prav essere assolutamente convinti di aver ragione
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna
  • κορώνη1, ἡ (gl. κόραξ) ep. vrana, εἰναλίη morska vrana.