Franja

чертовка f (vulg.) vražja ženska, ženski vrag

abeō -īre -iī -itūrus

1. oditi, iti od kod, odhajati, odpotovati: abeam an maneam Pl., abiit, excessit, evasit, erupit Ci.; pogosto imp.: abi, nuntia Romanis L. pojdi in naznani; (ljubeznivo zavračajoč): abi, ludis me, credo Ter. pojdi, ti me menda zasmehuješ , abi, virum te iudico Ter. pojdi, ti si možak; (zmerjaje odganjajoč): abito, quo lubet ali abito, quo voles Pl. poberi se, abi in malam rem ali in malam crucem Pl. vrag te nesi, bes te plentaj, abin' (gl. v opombi) hinc in malam rem? Ter. se ne pobereš = poberi se, pojdi zlodejem gost, quin tu abis in malam pestem malumque cruciatum? Ci. da bi te kuga pobrala in vse zlo, abi cum ... rogationibus tuis L. pojdi se solit s ...; (rahlo odpravljajoč): non es avarus, abi H. odpuščen si. Izhodišče: abire hinc Pl., L., illinc, inde Ci., unde abii? V., ut unde abissent, eodem statim redirent Ci., v abl.: urbe, domo Pl., comitio L., montibus his V., sedibus, Suriā T., toda abire fugā (abl. modi) V. bežeč, equis (abl. instrumenti) L. odjezditi; pren.: abire magistratu Ci., L., T. ali consulatu Ci. ep. ali flaminio L., Val. Max. ali sacerdotio Gell. ali honore Suet. ali tutelā Icti. odstopiti (odstopati) od ...; večinoma s praep.: ab urbe L., ab his locis Pl., a subselliis Ci.; ex concilio, ex regno L., ex agris atque urbibus Ci., ex Africā S.; de Siciliā, de provincia Ci.; poseb. ab oculis Pl., Sen. ph. ali ex oculis L. ali e(x) conspectu Pl., C., S. izpred oči izginiti; res abit ab aliquo Ci. uhaja komu, ne dobi je (na dražbi). Smer: huc Ter., quo, aliquo Pl., quorsum H., Val. Max., pretium retro abit Plin. iun. niža se; z acc.: foras Ter., rus Pl., domum Ter., L., suas domos L., abi tuam viam Pl.; s praep.: in aliquas terras Ci., in nubes O. vzplavati, in Tuscos in exsilium, in Volscos exsulatum L.; ad Pompeium Vell., per angiportum ad herum Pl.; sub iugum L.; trans mare Amm.; abis periturus (v smrt) V.; z inf.: abi quaerere Pl.; s predik. določilom: (na kak način) oditi, odhajati, odnesti jo, (poseb. o vojakih in vojnah) bojišče zapustiti (zapuščati): Ca. fr., Val. Max., Arn., sublimis abiit L., pauci integri abeunt S., omnia malle quam victi abire S., ne hostes inultos abire sinat S., bellis victor abibat omnibus V., nemo non donatus (prazen) abibit V., tu missus abibis H., boš (sodno) oproščen, Hector abit violatus vulnere nullo O., inde abiere Romani ut victores, Etrusci pro victis L. kakor že zmagovalci, kakor že premaganci; z adv.: honeste abire Ter., ne impune abeat Varr., impune abeuntem hostem sequi Cu.; od tod abs.: neque eum, si illo accessisset, abiturum Ci.; pren.: (o dejanju samem) osta(ja)ti brez posledic: Ter., Sen. ph. et tr., non posse istaec sic abire Ci. kar tako ostati, non hoc tibi sic abibit Cat. kazen za to ti ne uide.

2. pren.
a) preteči, miniti, (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se: Ca. fr., Val. Fl., Mel., abiit hora Ter., abiit ille annus, illud tempus Ci., fides, timor, terror L., pestilentia Ci., abit somnus, abibit amor O., abeunt pallorque situsque O., abeuntia vela O., abit sucus in aëra, spiritus in auras O., sol abit Pl. zahaja, abeunt in nubila montes Sil.: evfem.: oditi (o smrti): Luc. ap. Non., e medio Ter., in communem locum Pl., e vitā Ci., ad deos Ci., ad plures Petr., abiturus illuc, quo priores abierunt Ph.
b) prodreti (prodirati): cornus sub pectus abit V., vis mali abit per artus O., longius nefas abiit O. se je razpasla.
c) oddaljiti (oddaljevati) se, odstopiti (odstopati) od česa, zaiti (zahajati) vstran (v govoru): Naev. fr., non longe abieris Ci. ni ti treba daleč iskati zgledov, nec nunc incepto longius abierim T., vide, quo iudicium meum abeat Sen. ph. kam meri, quid ad istas ineptias abis? Ci., abeo a sensibus Ci., ne longius abeam Ci., etiam tu hinc abis? Ci. tudi ti se izneverjaš moji stvari? illuc, unde abii, redeo H., ab. a iure Ci. pravico kršiti, ab emptione Icti. razdreti kupčijo.
č) preiti, prehajati na koga: Sen. rh., ad sanos abeat tutela propinquos H., abit res a consilio (ducis) ad vires ... pugnantium N., abire in avi mores L. privaditi se jim, in ora hominum pro ludibrio L. priti ljudem v zobe in posmeh; occ. preiti, prehajati, spremeniti (spreminjati) se v kaj: Luc. ap. Varr., abire in radices Ca. ali in semen Plin., vestes in villos abeunt O., deus in flammas abiit O., in auras aëraque umor abit O., abire in ventos O., abeunt studia in mores O. se spremene v načela; gram. e in u abiit Varr. je prešel.
d) porabiti (porabljati) se, (po)trošiti se: in quos sumptus abeunt fructus praediorium? Ci.

Opomba: Abin' = abisne: Kom.; impers.: abire me vis; abibitur Pl. pojdem, ne irrito incepto abiretur L.; pf. abī: Stat., abit: Pl., Ter. in poklas. pesn., abīvit Aug., ábiĕrunt Ph.; inf. pf. skoraj redno abisse, le pesn. abiise.

accidēnte m

1. nezgoda:
gli accidenti della vita življenjske nezgode
per accidente slučajno
accidenti! prekleto!

2. pog. kap, mrtvoud:
mandare un accidente a qcn. želeti komu nesrečo, poslati koga k vragu
ti pigliasse un accidente! da bi te vrag!

3. jezik morfološka sprememba

4. filoz. akcidenca, nebistvena lastnost

5. pog. živahna oseba, nadloga:
quel bambino è un vero accidente ta otrok je prava nadloga

6. glasba predznak

adversary [ǽdvəsəri] samostalnik
nasprotnik, tekmec, sovražnik

The Adversary vrag, hudič, satan

aràtos prisl. (gr. aratós) prekleto: aratos ti bilo! naj te vrag vzame!

astrōlogo m (pl. -gi)

1. astrolog

2. vedeževalec:
crepi l'astrologo! pog. šalj. vrag vzemi zloveščo ptico!, vrag naj vzame črnogledneža!

beast [bi:st] samostalnik
žival, govedo, zverina
figurativno surovina, surovež

(wild) beast, beast of prey zver
beast of burden vprežna žival
to make a beast of o.s. nesramno se vesti
the Beast vrag, antikrist

bijèda ž (ijek.), béda ž (ek.)
1. beda, revščina, uboštvo: nekada su naši umjetnici umirali u -i
2. nesreča, nadloga, nevolja: moga brata snašla velika bijeda; bijeda i nevolja velika nesreča; koja ti je bijeda kaj se ti je pripetilo; navući -u na vrat priti v nesrečo; izvući se iz -e; skinuti -u s vrata otresti se nesreče; bijeda bi je znala vrag si ga vedi!
3. nadloga, križ: komarci su velika bijeda u blizini močvara
4. beda, ničnost: sjaj i bijeda Hegelove filozofije
5. kriva obdolžitev: što na ljude -e iznosite?

bȉjes m, mest. u bijèsu, u bȉjesu, mn. bȉjesi, bjȅsovi (ijek.), bês m, mest. u bésu, u bêsu, mn. bêsi, bȅsovi (ek.)
1. bes, togota, srd: u meni sve ključa od -a
2. hudobni duh: u čovjeka je ušao, opsjeo ga bijes da ga muči; bijes se uvlači, u narodnom vjerovanju, u čovjeka ili životinju; tjeranje -a vrši se vračanjem, bajanjem, magijom
3. besnost, neutešno hrepenenje, strast: bijes za trošenjem, za čitanjem
4. nagon, instinkt: životinjski bjesovi u čovjeku
5. moč, življenjska moč: zdrava mlada žena u najboljem bijesu
6. nasilnost, objestnost, prešernost: čitava su sela bježala ispred turskoga -a i zuluma; ovakav bijes kod mladih ljudi je za kažnjavanje
7. bijes bi ga znao vrag si ga vedi; gdje do -a ovaj ne traži pomoć kje pri vragu ta ne išče pomoči; izliti = iskaliti svoj bijes nad kim stresti jezo na kom, nad kom

black² [blæk] samostalnik
črna barva, črnota, črnina; črnec; loščilo

old gentleman in black vrag
to have in black and white imeti črno na belem
to wear black v črno se obleči

blame¹ [bleim] prehodni glagol (for)
grajati, oštevati; za odgovornega smatrati

no one can blame you for it nihče vam tega ne more zameriti
who is to blame? čigava krivda je?
pogovorno they blamed it on us smatrali so nas za krive
sleng blame me if naj me vrag vzame, če

blast² [bla:st] prehodni glagol
razstreliti; požgati; uničiti; prekleti

blast it! presneto!
blast me (him)! naj me (ga) vrag vzame
to blast off sprožiti se, odleteti (raketa)

blessed [blést, blésid] pridevnik (blessedly prislov)
blagoslovljen, blažen
vulgarno presnet, preklet

blessed Virgin devica Marija
of blessed memory rajnki, pokojni
I'm blessed if naj me vrag vzame, če, srečen bi bil, če bi
I am blessed if I know res ne vem
I am blessed if I do it še v glavo mi ne pade, da bi to storil
the whole blessed day ves božji dan
blessed with poln česa

boli kot hudič frazem
(o močni bolečini) ▸ fáj, mint a fene, približek prevedka ▸ piszkosul fáj, irgalmatlanul fáj
Že samo slačenje srajce je bolelo kot hudič. ▸ Már az ing levetése is irgalmatlanul fájt.
Sopomenke: boli kot vrag, boli kot sam vrag

bravo hraber, vrl; divji; samorašč; deroč; viharen; strm, nehoden, brez poti; godrnjav, čemeren, siten, osoren; pretepaški; kmečki, neotesan; izvrsten, sijajen

¡ bravo! bravo!
¡brava cosa! neumnost! nesmisel!
no es tan bravo el león como lo pintan ni vse tako nevarno, kot je videti; vrag ni tako črn, kot ga slikajo

cess [ses] samostalnik
irsko, škotsko davek, davščina

out of all cess čez mero
bad cess to you! naj te vzame vrag!, solit se pojdi!.

chasser [šase] verbe transitif loviti, hoditi na lov; goniti, poditi, spoditi, pregnati, zasledovati; zabiti (žebelj); odpustiti (delavca); automobilisme zanesti v stran

chasser l'air zračiti
chasser le diable izganjati hudiča
chasser un clou zabiti žebelj
chasser de race podedovati lastnosti svojih prednikov
chasser sur les terres d'autrui hoditi komu v zelnik, posegati komu v njegove pravice
la faim chasse le loup du bois (proverbe) v sili še vrag móli
dans le virage, les roues arrière ont chassé na ovinku je zadnja kolesa zaneslo v stran

cloot [klu:t] samostalnik
kopito

Cloots vrag, hudič
to take to one's cloots zbezljati

cloven [klóuvən] pridevnik
razcepljen
poetično, pretekli deležnik od cleave 1

figurativno the cloven hoof vrag, hudič
to show the cloven hoof pokazati se v pravi luči

colpo m

1. udarec, strel:
un colpo di pistola strel iz pištole
un colpo di cannone topovski strel
colpo di grazia milostni strel; pren. smrtni udarec
senza colpo ferire brez boja
a colpo sicuro vsekakor, gotovo
PREGOVORI: dare un colpo al cerchio e uno alla botte preg. narediti tako, da bo volk sit in koza cela

2. udarec, sunek:
colpo basso nizek udarec (tudi pren.)

3.
colpo di remi zavesljaj
colpo di telefono telefonski klic
dare un colpo di telefono telefonirati
dare un colpo di spugna a qcs. pren. zbrisati, pozabiti
colpo di mare močen val
colpo di vento sunek vetra
colpo di coda pren. nenadna sprememba, nepričakovan preobrat
colpo di timone pren. nenadna sprememba (v političnem ravnanju)
colpo d'occhio pogled
colpo di fortuna nenadna sreča
colpo di fulmine pren. strela z jasnega; ljubezen na prvi pogled
colpo di scena presenetljiv preobrat
colpo di testa nepremišljeno dejanje
di colpo nenadoma
sul colpo takoj
tutto d'un colpo naenkrat, nenadoma

4.
colpo apoplettico, colpo med. kap
ti venisse un colpo! šalj. vrag te pocitraj!
colpo di sole sončarica
colpo d'aria lahen prehlad

5. pren. udarec, nepričakovan dogodek:
la morte di papà è stata un duro colpo per tutti noi očkova smrt je bila hud udarec za nas vse
fare colpo narediti vtis, zbuditi zanimanje, občudovanje
colpo giornalistico senzacionalna časopisna novica, prvo poročanje, scoop

6. podvig, drzno dejanje, udar:
fare un colpo izvršiti drzno dejanje
un colpo da un miliardo milijardni rop
colpo mancino, gobbo, da maestro mojstrski podvig
colpo di mano prevratniško dejanje, nenaden poseg
colpo di stato državni udar