Franja

udeleževati se povratni glagol
(biti prisoten; sodelovati) ▸ részt veszMladi nogometaši se zunaj uradne sezone udeležujejo različnih dogodkov. ▸ Az ifjú labdarúgók számos eseményen vesznek részt a hivatalos idényen kívül is.
Zasedanja se udeležuje le 12 zunanjih ministrov. ▸ Az ülésen csak 12 külügyminiszter vesz részt.
Orkester nastopa na raznih prireditvah, udeležuje se tudi regijskih srečanj in državnih tekmovanj. ▸ A zenekar különböző rendezvényeken lép fel, valamint részt vesz a regionális és országos találkozókon is.
Udeleževala se je kongresov, skratka, bila je prvovrstna strokovnjakinja. ▸ Rendszeresen részt vett kongresszusokon, röviden, kiváló szakértő volt.

udeležiti se povratni glagol
(biti prisoten; sodelovati) ▸ részt vesz Udeležila se je mednarodnega glasbenega festivala na Hrvaškem in zmagala. ▸ Részt vett a horvátországi nemzetközi zenei fesztiválon, és győzött.
Udeležila se je dobrodelnega dogodka v Las Vegasu in očitno zelo uživala. ▸ Részt vett a Las Vegas-i jótékonysági eseményen, és szemmel láthatóan nagyon élvezte.
Skupaj so se tretje sezone udeležile mladinske ekipe 24 nogometnih klubov iz 24 držav. ▸ Összesen 24 ország 24 futballklubjának ifjúsági csapatai vettek részt a harmadik idényben.

udeležíti se to take part (in), to participate (in), to partake (of); to be present, to attend; to join (in)

udeležíti se kongresa to attend a congress
udeležil sem se njihovih posvetovanj I took part in their deliberations
ni se udeležil zarote he took no part in the plot
naša stranka je sklenila, da se volitev ne bo udeležila our party decided we would not take part in (the) elections
njihova dežela (država) se ni udeležila vojne their country did not join in the war

uninominal, e, aux [-nɔminal, no] adjectif enoimenski

scrutin masculin uninominal volitev ene osebe

urna f

1. žara, urna:
urna in bronzo, in marmo, in terracotta bronasta žara, marmornata žara, žara iz žgane gline
urna cineraria žara za pepel

2. absol. arheol. žara za pepel

3.
urne pl. knjižno grob

4. volilna skrinjica:
urna elettorale volilna skrinjica
urne pl. pren. volitve:
il responso delle urne izid volitev
andare alle urne voliti
disertare le urne ne voliti, bojkotirati volitve
uscire vittorioso dalle urne zmagati na volitvah

urna ženski spol žara; volilna žara

ir (ali: concurrir) a las urnas iti na volišče, voliti, udeležiti se volitev

velika koalicija stalna zveza
(v nemški politiki) ▸ nagykoalíció
Nemčija bo po več kot 160 dneh od parlamentarnih volitev dobila tretjo veliko koalicijo pod vodstvom Merklove. ▸ Több mint 160 nappal az országgyűlési választások után Németországban már a harmadik nagykoalíció alakul meg Merkel vezetése alatt.

verjéten (-tna -o) adj.

1. credibile, attendibile, plausibile, probabile, verosimile:
verjeten izgovor una scusa plausibile
verjeten izid volitev esito verosimile delle elezioni

2. star. (verodostojen) attendibile, credibile

vertō (stlat. vortō) -ere, vertī (vortī), versum (vorsum) (indoev. baza *u̯ert- vrteti, obračati iz kor. *u̯er- obračati, vrteti, sukati, upogibati; prim. skr. vártatē, vártati, vavartti, vartti (on) se suče, se obrača, živi ipd., vártanam vrtenje, sukanje, vr̥ttáh sukan, okrogel, lat. vertex (vortex), versio, versus (vorsus) -ūs, versūtus, vertebra, verticula, vertibilis, vertīgō, versūra idr., umbr. kuvertu, covertu = convortito, gr. ῥατάνη [βρατάνα] mešalnica, kuhalnica, sl. vrsta, vrteti, vračati, vreteno, vrat, lit. verčiù obračati, got. wairþan = stvnem. werdan = nem. werden, got. wairþs = stvnem. wert = nem. -wärts (npr. vor-wärts))

I.

1. kam obrniti (obračati), okreniti (okretati), (za)sukati, (za)vrteti: sidera retro V., puppes ad litora V., armenta ad litora O., equos ad moenia V., aquam in subiecta T. napeljati (speljati) v nižje predele, harpen in aliquem O., iaculum ab illo … in fatum latrantis O., luminis orbem ad aliquem O., omnium in se oculos L., ora in aliquem O., omnium ora in se T., ora huc et illuc H.; pesn.: morsūs exiguam in Cererem V. začeti gristi; s samim obj.: stimulos V. obračati ost v rani, cardinem O., tacito fores Tib. tiho odpreti, pennas Pr. = odleteti; z abstr. obj.: quo vertere cursūs iubeat V., vertere iter retro L., quo vocat, vertamus iter V.

2. refl. in med. obrniti (obračati) se: ea gens ad septentrionem se vertit Cu. se razprostira, biva, in circumsedentes Capuam se vertit L., (sc. lupus) vertitur in pecudes O., Libyae vertuntur ad oras V., vertere (obrni se) in Aeaciden O., ab hoc versa est ad vultūs sororis O.; occ.
a) (za)vrteti se, (za)sukati se, (za)krožiti, zaokrožiti: vertitur caelum V., anno vertente N. v teku enega leta, iam septima vertitur aestas (= annus) V. poteka, teče, intra finem anni vertentis Ci. potekajočega, tekočega, is vertitur ordo V. po takem redu se obrača usoda.
b) kje vrteti se, sukati se, gibati se, premikati se, nahajati se, bi(va)ti: se ante postes vertere Pr., verti in mediis catervis V., medio agmine verti, inter primos verti V., Pyreneus vertitur ante ora O. mi je pred očmi; metaf. sukati se, biti kje (v čem, pri čem), spadati k čemu, soditi k čemu, stati (sloneti) na čem, temeljiti na čem, odvisen biti od česa: disputatio vertitur circa hanc consultationem L., in eo iure, in quo causa illa vertebatur, paratissimus Ci., res in discrimine vertebatur L., totum id vertitur in voluntate Philippi L., in eo victoriam verti L., in eo verti ceterorum animos L.

3. metaf.
a) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati), naravna(va)ti kam: iram, poenam, superbiam in aliquem L., in suum caput alienam cladem Cu., cogitationes in bellum Cu., consilia curasque in oppugnationem Placentiae T., animum ad iura civilia O., ingenium ad publica commoda O., dryadas … in vultus O., in se studia civium T., omnium rerum causas in deos L. pripisovati bogovom; med.: in quem tum tota civitas versa erat L., verti certamine irarum ad caedem L., in admirationem versus L. ves v občudovanju, poln občudovanja; refl.: quo me vortam? Ter., quo se verteret, nesciebat Ci.; act. = refl.: verterat periculum in Romanos L., pernicies ad accusatorem T., periculum in creditores a debitoribus verterat L., Caesar vertit in Sabinum T. je (v pismu obrnil) napeljal besedo na Sabina; occ.: α) (denar ali kar ima denarno vrednost) obrniti (obračati), nakloniti (naklanjati), nameniti (namenjati) komu: ex illā pecuniā magnam partem ad se verterat Ci. si je bil prisvojil, litem in suam rem v. L. sporni predmet si prilastiti (prilaščati, prilaščevati); tako tudi: vertere in se Cotyi data T., reditūs (dohodke) Lugdunensium in fiscum T. prisoditi državni zakladnici, verte aliquid Pers. nakloni si kaj, obrni kaj v svoj(o) prid = izvedi sleparstvo, izpelji sleparsko kupčijo. β) obrniti (obračati) kaj v (na) kaj, porabiti (porabljati) kaj v (za) kaj, izrabiti (izrabljati) kaj v (za) kaj, izkoristiti (izkoriščati): pecuniam in suos usus Icti., pecuniam mutuam in rem alicuius Icti., occasionem ad bonum publicum T., captos, seditiosa in praedam T. γ) obrniti (obračati) v kaj, zvrniti (zvračati) na kaj, šteti v kaj, kot kaj, vzeti (jemati, imeti, smatrati, šteti) za kaj: cognomen paternum Asinae in risum H. obrniti v smeh = smešiti, alicui aliquid vitio Ci., ea in crimen L., rem in superbiam S., comitia in religionem L. zaradi volitev imeti verske pomisleke, ne ea … in suam contumeliam vertat C., ne in omen verteretur irritum inceptum C., in prodigium versa ea tempestas L. δ) obrniti, dati izid, nakloniti: dii bene vortant, quod agas Ter., haec deus in melius crudelia somnia vertat Tib.; med. obrniti se, iziti se, izteči (iztekati) se, sprevreči (sprevračati) se, rezultirati v kaj: quod factum est, versum in laudem L. se je slavno izteklo, ne in seditionem res verteretur Cu.; zelo pogosto stoji v tem (med.) pomenu act.: Pl., Ter. idr., quod bene vertat L., quod nec bene vertat V., quod bene verteret Cu., detrimentum in bonum verteret C., auspicia in bonum verterunt L., haec … in perniciem Demetrio verterunt L., magnitudo pecuniae malo vertit (sc. ei) T. mu je bila v nesrečo, ga je onesrečila (spravila v nesrečo), invidia in misericordiam vertit Cu., omnis ira belli ad populationem vertit L. se je naposled sprevrgla v pustošenje.
b) spremeniti (spreminjati), pretvoriti (pretvarjati), menjati (menjevati, menjavati), zamenjati (zamenjevati, zamenjavati), predrugačiti (predrugačevati): Pr., Sen. ph. idr., nomen, vestem, iussa Iovis V., solum Ci. idr. zapustiti deželo, izseliti se, quae mea culpa tuam vertit mentem? O., quae te sententia vertit? V., vertere caput in rostrum O.; refl.: vorterunt se memoriae (časi) Pl., terra in aquam se vertit Ci., auster se in Africum vertit C. se je sprevrgel v … , sese in tot ora vertere, in omnes facies (formas) se vertere V., vidit in obscenum se vertere vina cruorem V.; med.: Pr., Cels. idr., in rabiem coepit verti iocus H., alite (v ptico) verti O., videte, quam versa … sint omnia Ci., verso civitatis statu T., verso Marte L., versis ad prospera fatis O., versā vice Sen. tr., Iust. narobe, poena versae figurae O. pretvorba, metamorfoza, versa facundia (pesništvo) Ap.; pesn.: formam (gr. acc.) vertitur oris in Buten V. v obraz se spremeni v … ; act. = med.: fortuna iam verterat L., solidam in glaciem vertēre lacunae V., mihi bene facere iam ex consuetudine in naturam verterat S., simulatio officii verterat in favorem T.; occ. (iz tujega jezika) preložiti (prelagati), prevesti (prevajati), prestaviti (prestavljati): Q., Plin. iun. idr., Philo scripsit (sc. fabulam) Plautus vortit barbare Pl. jo je polatinil, verti multa de Graecis Ci., annales ex Graeco in Latinum sermonem L. —

II. proč, stran obrniti (obračati), odvrniti (odvračati): nec vultum vertit O., conanti sua vertere lumina (obrniti oči) cervix deriguit O., ut ora vertat huc et huc euntium indignatio H. —

III.

1. narobe (napačno, napak) obrniti (obračati), navzdol obrniti (obračati): Cels. idr., versa hasta V., versis armis V. z nagnjenim orožjem, s povešenim orožjem (v znamenje žalosti), versis viarum indiciis V., saepe stilum vertas H. pogosto obrni pisalce (da s širokim koncem zgladiš vosek na pisalni deščici in popraviš napake), cadum Pl. ali crateras vertere V. (iz)prazniti, izpiti, cadus non ante versus H. še ne nastavljen; prim.: tota aequora vertuntur supra caput O. se razlivajo nad … ; pren.: verso crimine O. obrnivši krivdo.

2. occ.
a) na (v) nasprotno stran, v beg obrniti (obračati): currum in fugam Cu., agmina (sc. fugā) V. ali hostem in fugam Auct. b. Afr., equites in fugam L. pognati (zapoditi) v beg, Philippis versa acies retro H. izgubljena bitka pri Filipih, ni Vitellium retro Fortuna vertisset T. da ni (ko ne bi) Usoda Vitelija prisilila k begu, vertere vestigia V. ali vertere iter retro L. obrniti se (nazaj); o pomorski bitki: Pergameni puppes verterunt N. so usmerili v beg; refl.: primis deiectis reliqui se verterunt C. so se obrnili (spustili) v beg; act. = refl.: omnes in fugam versuros ratus L. da bodo vsi bežali; pogosto terga vertere C., L. idr. „obrniti hrbet“, „pokazati komu hrbet“ = obrniti se (spustiti se) v beg: omnes hostes terga verterunt neque fugere destiterunt Ci.; pren.: amicitiae terga versa dare O. prijateljstvu obrniti (pokazati) hrbet = dati slovo.
b) (zemljo s plugom) obrniti (obračati), preobrniti (preobračati), (z)orati, preora(va)ti, obdelati (obdelovati, obdelavati): terram aratro H. ali ferro V., agros bove patrio Pr., solum bidentibus Col. ali Massica (arva) rastris V. prekopa(va)ti, aratra glaebas vertentia O., versae glaebae O.; pren. razri(va)ti, orati, preora(va)ti (o veslačih, ki z vesli razrivajo oz. preoravajo morje): spumant freta versa lacertis V., spumant vada marmore verso V.
c) (kaj pokonci stoječega) prevrniti (prevračati), prekopicniti (prekopicati, prekopicevati, prekopicavati), podreti (podirati), (po)rušiti, razrušiti: Cycnum vi, robora O., fraxinos H., arces Tyrias, ab imo moenia Troiae V., versi Penates V., versa puppis Lucan., urna versa effundit lapillos O., vertit impulsum super lapidem O. ga je sunil … in podrl.

3. metaf. podreti (podirati), ugonobiti (ugonabljati), pogubiti (pogubljati), uničiti (uničevati), pokončati (pokončevati, pokončavati): Sen. tr., Aus. idr., Callicratidas … vertit ad extremum omnia Ci., res Phrygiae fundo V., consilium domumque Latini V., leges funditus T. povsem podreti (ovreči), ne rex scelere et pecuniā verteretur T., versā Caesarum subole T., natura se vertit Cu. se postavlja na glavo. — Od tod

1. pt. pf. versus (vorsus) 3 obrnjen kam, proti čemu, k čemu, stoječ, ležeč proti čemu: mare ad occidentem versum, in septentrionem versa Epirus L., oppida ad meridiem versa Cu., O., Rhenus in occidentem versus T., Pachynos versa est ad austros O.; predik. pri moških subj.: Philippus totus in Persea versus cum eo agitabat L., Maeandros … nunc ad fontes, nunc ad mare versus apertum incertas exercet aquas O.

2. adv. versus (vorsus), redko versum (vorsum) (tja) proti, k
a) za acc. krajevnih (mestnih) imen: Romam versus proficisci Ci. ep., Helorum versus navigabant Ci., cursum Massiliam versus perficit C.; redkeje pri apel.: versus aedem Quirini L., forum versus Plin., versum oppidum Auct. b. Hisp.
b) za acc. apel. imen in imen dežel s predhodnimi praep.: Varr., Auct. b. Hisp. idr., in meridiem versum Cu., Prisc., in forum versus agere cum populo Ci., fugam ad se vorsum fieri S., Labienum ad Oceanum versus proficisci iubet C., modo ad urbem, modo in Galliam vorsus castra movere S.; tudi: ab septentrione versus Varr.
c) za raznimi adv. (deorsum, sursum, quoquo, pone, undique, utroque idr.) „obrnjen proti“, na (z acc.): Ca., Ter., Varr., Ci., Cels., Gell. idr., rursum vorsum Pl. nazaj, dimittit quoquo versus legationes C. na vse strani, na vse kraje, v vse smeri.

volit|ve ženski spol množina die Wahl (direktne Direktwahl, dopolnilne Ergänzungswahl, nadomestne Ersatzwahl, neposredne Direktwahl, Volkswahl, občinske Gemeindewahl, posredne Urwahl, predhodne Vorwahl, predsedniške Präsidentschaftswahl, proporcionalne Verhältniswahl, večinske Mehrheitswahl, papeža Papstwahl, po listah Listenwahl, po proporcionalnem sistemu Proporzwahl, Proportionalwahl, porotnikov Schöffenwahl, predsednika Präsidentenwahl, v deželni zbor Landtagswahl, v občinski svet Gemeinderatswahl, v parlament Parlamentswahl), der Urnengang; Wahlen množina
javne volitve offene Wahlen
splošne volitve allgemeine Wahlen
tajne volitve geheime Wahl
glasovnica za volitve po pošti der Wahlschein
poraz na volitvah die Wahlschlappe, die Wahlniederlage
noč po volitvah die Wahlnacht
zmaga na volitvah der Wahlsieg
dan volitev der Wahltag
izid volitev das Wahlergebnis
izpodbijanje volitev die Wahlanfechtung
razpis volitev die Wahlausschreibung
iti na volitve wählen gehen

Wahlgang, der, glasovanje; erster Wahlgang prvi krog (volitev)

αἵρεσις, εως, ἡ (αἱρέω) 1. vzetje, osvojitev. 2. izbor, volitev (uradnikov); προβάλλω τινὶ αἵρεσιν dam komu na prosto voljo, da voli. 3. nagnjenje, naklonjenost, težnja, hrepenenje (po čem); način mišljenja. 4. NT stranka, krivoverstvo, ločina.

ἀρχαιρεσία, ἡ (ἀρχή, αἵρεσις) (iz)volitev uradnikov, volilna skupščina.

κλήρωσις, εως, ἡ žrebanje, volitev po žrebu.

κύαμος, ὁ (κυέω) 1. bob, fižol, bobov žreb, volitev; τῷ κυάμῳ λαγχάνω izvoljen sem po bobovem žrebu, ἀπὸ κυάμου καθίστημι izvolim po bobovem žrebu, βουλὴ ἀπὸ τοῦ κυάμου po bobovem žrebu izvoljeno svetovalstvo. 2. bobu podoben lotosov sad (Arr.).

χειροτονία, ἡ glasovanje, volitev, izbor.

ψῆφος, ἡ 1. kamenček, kremenec (za računanje ali štetje); račun, καθαραὶ ψῆφοι čist račun (kjer nič ne ostane; Dem. 18, 227 καθαιρῶσιν = καθαροὶ ὦσιν). 2. kamenček pri glasovanju, glasovnica (črna ali bela): a) (oddan) glas, glasovanje (sg. in pl.), ψῆφοι ὑπατικαί volitev konzulov, ἐπάγω, δίδωμί τινι pripustim k glasovanju, pustim glasovati, ψῆφος αὐτῷ ἐπῆκτο περὶ φυγῆς predlagalo se je zanj pregnanstvo, ψήφους διανέμω delim glasovne kamne, glasujem, ψῆφον φέρω, τίθεμαι, προτίθεμαι, διαφέρω, ἐπιφέρω izrekam svojo sodbo, glasujem, ἐμαυτῷ zase, ψῆφον καταφέρω glasujem, odobravam NT, ψῆφον φανερὰν φέρω javno glasujem; ψῆφον λαμβάνω dobim glas, εἰς χεῖρας dobim pravico glasovati, αἰτέω τὴν ψῆφον zahtevam glasovanje; μιᾷ ψήφῳ ἀποκτείνω obsodim z enim glasovanjem na smrt; b) sklep, (raz)sodba, povelje τυράννων; c) javno mnenje. 3. kraj glasovanja, sodišče, areopag ὁσία ψῆφος.

кассация f kasacija;
подать кассацию pritožiti se na kasačijsko sodišče;
к. выборов razveljavljenje volitev