Franja

ōs, ōris, n (indoev. *ōu̯s- >*ōu̯st-, *əu̯st; prim. skr. āsyám usta, jon. παρήϊον = at. παρηιά = lezboško παραύα lice (= „kar je pri (ob) ustih“), lat. ōrā, cōram, ōreae (aureae), ōscēdo, ōscitō, ōscillum, ōstium, lit. uostà, úostas ustje reke, zaliv, let. uosts, uõsta pristanišče, zaliv, sl. usta, ustje, ustnica, hr. ústa)

I.

1. usta, gobec: Enn. ap. Non., Ca., Lucr., Sen. ph. idr., nihil ex ore eius exit N., animalia cibum oris hiatu capessant Ci.; occ. žrelo, kljun: Plin. idr., ora canum O., ora cornicis O.; od tod ora navium rostrata H. ladijski nosovi (kljuni, rilci). Poseb. usta kot govorilo, govorilni organ: linguae centum oraque centum V., ora mille linguaeque totidem Ap., aperire ora fatis futuris V., uno ore v en glas, soglasno, npr.: consentiunt uno ore omnes Ci., uno ore fremebant V., uno ore omnes omnia bona dicunt Ter., poscebatur ore volgi T. glas ljudstva. Rekla: in ore (sc. hominum) esse Ci., L. ali omnibus in ore esse Ci. ali in ore volgi esse Ci., T. ali in ore hominum agere T. ali ire per ora Sil. ali volitare per ora virum Enn. ap. Ci. biti (vsem) ljudem (vsemu ljudstvu) med zobmi (v zobeh), alicui semper (valde) in ore esse Ci. biti komu vedno (zelo) na jeziku, in ora hominum venire H. ali abire L. ali pervenire in ora vulgi Cat. priti ljudem v zobe (na jezike), veliko se govoriti o kom, aliquem semper in ore habere Ci. na jeziku (v ustih) imeti, in ore atque in linguā habere verba haec Gell. na jeziku in ustih imeti; pren.: ex totius belli ore ac faucibus Ci. iz odprtega žrela cele vojne.

2. metaf.
a) ustje, odprtina, luknja, vhod: Pl., Iuv., Col., Q., Sen. tr. idr., in aditu atque ore portūs Ci., o. ulceris V., o. specūs L., Cu., T., fornacis Plin. ustje, lato dedit ore fenestram V. široko odprto luknjo; o rekah izliv, ustje: in ore Tiberis Ostia condita est L.; pesn. (iz)vir, žrelo: Cl., fons Timavi per ora novem it V.
b) ora leonis Col. poet. bot. odolin.

3. meton.
a) jezik, govor(jenje), izreka, izgovor, izgovarjanje, glas, grlo: tanta erat commendatio oris atque orationis N. glasu in govora, faciam uno ore Latinos V. govoriti en (isti) jezik, ora sono discordia V. tuje zveneč jezik, os promptum Q. dober (gladko tekoč, okreten) jezik, os planum, confusum Plin. iun., os (lajava usta, nesramno jezikalo) habeat, linguam (dolg, prešeren, „podmazan“ jezik) Pl.
b) govorica, narečje: os Latinum Plin. iun., Hispanum Gell.
c) jezik kot sredstvo poučevanja: philosophorum ingenia Socratico ore defluentia Vell. zgovornosti; pren.: os Pindari Vell. pesniški jezik, petje, ruit profundo Pindarus ore H. globokoumen jezik. —

II.

1. sinekdoha lice, obličje, obraz: Pl., O., Q., Sen. ph. idr., nihilne te horum ora vultusque moverunt? Ci., in os adversum C. naravnost v obraz, os humerosque deo similis V., ora oculosque in aliquem convertere Ci., alicui os praebere Ter. dati se (pustiti se) komu biti v obraz, os praebere ad contumeliam L. dati se (pustiti se) v obraz zasramovati, aliquem coram in os laudare Ter. v obraz (v oči), tot sese vertit in ora V. v toliko podob; tudi o živalih: O., insignis ore (sc. rex apium) V., ore rubicundo (sc. gallina) Plin.; occ. lice = oči = prisotnost, navzočnost, priča (v zvezah vpričo z gen.): Ter., incedunt per ora vestra magnifici S. pred vašimi očmi, vpričo vas = in ore vestro S. fr., per ora cedere H., ante oculos et ora parentium V., in ore parentum filios iugulare Sen. ph. ali in ore eius iugulari T. ali in ore omnium versari Ci. očitno (javno) se (po)kazati, med ljudmi živeti, quae in ore atque in oculis provinciae gesta sunt Ci. pred obrazom in očmi.

2. metaf. lice = sprednja stran glave, krinka, maska: Gorgonis os pulcherrimum … revellit atque abstulit Ci., truncis arborum antefixa ora T., ora corticibus sumunt horrenda cavatis V.

3. meton. lice glede na značaj, (pre)drznost, nesramnost: Pl., Ter., L., Sen. ph., Suet. idr., duri puer oris O. nesramen in drzen, os hominis insignemque impudentiam cognoscite Ci., si Apii os haberem Ci., os Academiae Ci., quod habent os! Ci. kako so predrzni! Ci.

Opomba: Gen. pl. ōrium redek in poznolat., dat. in abl. pl. ōribus Varr., V. in poznolat.

palma² -ae, f (prim. gr. παλάμη, lat. palmus, palmes, palmesco, palmāre, palmāris, palmulāris, palmātus, palmeus, palmōsus idr., stvnem. folma roka)

I.

1. dlan: Iuv., Petr. idr., pugnum fecerat … ; cum autem manum dilataverat, palmae illius similem eloquentiam esse dicebat Ci., surgit et aetherii spectans orientia solis lumina rite cavis undam de flumine palmis sustinet ac talis effundit ad aethera voces V., aliquem palmā concutere Plin. iun., sicut palmae ramique C. dlanaste veje (ἓν διὰ δυοῖν).

2. meton. roka: Pl., Sil., Val. Fl., teneras arcebant vincula palmas V., amplexus altaria palmis O., passis palmis salutem petere C., voces et palmarum intentus Ci.; znova meton. zaušnica, klofuta, „brljuzga“ (v obraz): Vulg., Eccl.

3. metaf.
a) gosja noga: Plin.
b) vêselna lopata: Luc. ap. Non., Vitr., verrentes aequora palmis Cat. —

II.

1. bot. palma: Varr., Iuv., Lucan., Plin., Sil., Suet., Gell., Vulg., Eccl. idr., viridis O., ardua V., stirpibus palmarum alebantur Ci., palma vestibulum inumbret V.

2. meton.
a) palmov sad, datelj: Pers., Plin., mixta rugosis carica palmis O.
b) palmova vejica: Ca.; occ. α) kot metlica: Mart., lapides lutulentā radere palmā H. β) kot znamenje zmage: palmae pretium victoribus V., nobilis H., eodem anno (sc. CCXCII) primum palmae (translato a Graeciā more) victoribus datae L. — Od tod

3. meton.
a) plačilo zmage, zmaga, prednost: Pl., Ter., Iust., Q., Sen. ph. idr., palmam dare, accipere, ferre Ci., Olympiacae praemia palmae V., plurimarum palmarum gladiator Ci. ki je ubil že veliko nasprotnikov, Eliadum palmae equarum V. v Elidi zmagujoče kobile.
b) slava: belli Punici patrati L., palmam (sc. excisae Carthaginis) di tibi reservent Ci.; meton. zmagovalec: subit tertia palma Diores V., ultima restabat palma Sil. še zadnjega je bilo treba premagati. —

III.

1. bot. mladika, veja, poseb. rozga, (nav. palmes): Varr., Plin., Col., palmae cuiusque stipitis L., palmae arborum eminentium Cu.

2. bot. palma, sad nekega egiptovskega drevesa: Plin.

3. bot. palma, neko afriško drevo, ki so ga uporabljali za izdelavo mazil: tudi neki grm v morju: Plin.

4. = parma ščit: Tib.

pést (-í) f

1. pugno:
stisniti pest stringere il pugno
udariti s pestjo po mizi battere col pugno sulla tavola

2. (majhna količina) pugno; palmo:
za pest dolarjev per un pugno di dollari
ne imeti v lasti niti pesti zemlje non possedere un palmo di terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pesti me srbijo ho voglia di menare, di pestare qcn.
držati, tiščati pesti za koga tifare per qcn., desiderare il successo, la fortuna di qcn.
okusiti pesti nekoga subire le violenze di qcn.
pokazati komu pesti mostrare i pugni a qcn.
to je pravici pest v obraz un pugno in faccia alla giustizia
dobiti koga v pest prendere qcn. tra le grinfie
smejati se komu v pest ridere di qcn. sotto i baffi
začelo se je s prepirom, končalo s pestmi la faccenda cominciò con una lite, finì a pugni
z jekleno pestjo narediti red v državi fare ordine nel Paese con pugno di ferro
delati na lastno pest fare di propria iniziativa
biti nagle jeze in trdih pesti essere un attaccabrighe
pravica pesti la ragione del più forte

planíti

planíti na to fall upon, to leap on, to rush upon, to dash upon, to set upon, to pounce on (upon, at)
planíti noter to rush in
planíti na koga to rush at someone
planíti kvišku to rise impetuously
planíti na sovražnika to charge the enemy
planíti za čem to make a dash for something
planíti (navaliti) na vlak to pile into a train
kri ji je planila v obraz the blood rushed to her face

planíti (-em) perf.

1. precipitarsi, avventarsi, piombare, scattare, sussultare, erompere, prorompere; sobbalzare; saltare su:
planiti v sobo precipitarsi nella stanza
planiti pokonci saltare, balzare in piedi
solze so ji planile iz oči dai suoi occhi sgorgarono le lacrime
tega nisem jaz naredil, je planil questo non l'ho fatto io, rimbeccò prontamente
ob žalitvi je planil al sentire l'offesa montò in collera

2. pren.
planiti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere; prorompere in lacrime, in una risata

3. (napasti) assaltare, attaccare

4. (ogenj) avvampare; pren.
rdečica ji je planila v obraz avvampò nel viso di rossore

5. investire:
vanj je planil veter fu investito da una raffica di vento

6. gettarsi:
planiti po plenu gettarsi sul bottino
planila mu je okrog vratu gli si gettò al collo

plaquer [plake] verbe transitif obložiti (s tanko kovinsko plastjo); furnirati; prevleči; pritisniti ob; verbe intransitif lepiti se (na); figuré, familier pustiti, zapustiti

plaquer quelque chose au nez de quelqu'un komu kaj pod nos dati, v obraz zabrusiti
elle a plaqué son mari zapustila je moža
se plaquer au sol vreči se na tla, prilepiti se na tla
ça plaque (populaire) to drži

pljúnek (-nka) m sputo; med. escreto:
pren. pljunek v obraz uno sputo in faccia, una grave offesa, oltraggio

pljúniti to spit; žargon to glob; to expectorate

pljúniti na kaj to spit upon something
pljúniti komu v obraz to spit in someone's face
pljuni v roke! (figurativno) pull up your socks!; put a jerk in it!

pljúniti (-em) | pljúvati (-am) perf., imperf. sputare, sputacchiare (tudi pren.):
pljuvati na sputare addosso a, su, in faccia a
pljuvati kri sputare sangue
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pljuniti na svojo čast sputare sul proprio onore
pljuniti komu v obraz sputare in faccia a qcn.
pljuniti komu denar sgraffignare il portafoglio a qcn.
pljuniti na moralo, na spodobnost fregarsene della morale, della decenza
pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
pljuvati v lastno skledo sputare nel piatto da cui si mangia, darsi la zappa sui piedi

pljúniti, pljúvati escupir

pljuniti na tla escupir al (ali en el) suelo
pljuniti komu v obraz escupir en la cara a alg

poglédati to look at (ali upon); to have a look at; to cast a glance at, to glance, to cast an eye at, pogovorno to take a peep (ali gander, shufti) at

debelo poglédati to open one's eyes wide, to make big eyes at, to stare (ali to gaze) in astonishment, to be all eyes
bežno poglédati to glance at
proč poglédati to look the other way
poglédati okoli sebe to look around
mrko poglédati to frown at
grdó poglédati to give someone a dirty look, to dart ugly looks at (ali upon)
kvišku poglédati to lift up one's eyes
stran poglédati to look the other way
dobro kaj poglédati to take a good look at
skrivaj koga poglédati to steal a look at someone
preteče poglédati to look black
v obraz koga poglédati to look someone full in the face
poglej! look!, behold!, lo!, lo and behold!
lahkó pogledate! you may have (ali take) a look!
morate bliže, bolj od blizu pogledati! you must get a closer look!
poglédati se (sebe) to look at oneself
pogledala sta se they looked at each other
pogledali so se they looked at one another

poglédati regarder, jeter un regard (ali un coup d'œil) sur quelque chose (ali quelqu'un) , examiner, vérifier ; popularno bigler, zieuter

pogledati jedilni list consulter la carte
pogledati kaj jeter un coup d'œil sur
pogledati v kaj examiner, inspecter, prendre connaissance de
pogledati navzgor regarder vers le haut (ali en (contre-)haut)
pogledati skozi okno regarder par la fenêtre
pogledati skozi prste fermer les yeux sur quelque chose
pogledati smrti v oči regarder la mort en face
debelo (začudeno) pogledati ouvrir de grands yeux
koga naravnost v obraz pogledati regarder quelqu'un dans les yeux (ali dans le blanc des yeux)
malo pogledati jeter un coup d'œil
postrani pogledati regarder de côté
skrivaj pogledati couler un regard, jeter un regard furtif (ali familiarno en coulisse), regarder en dessous
strogo pogledati faire les gros yeux

pordečeti glagol
1. (postati rdeč ali rdečkast) ▸ pirul, vörösödikKoža vidno pordeči šele po nekaj urah, temno pa se obarva po dveh do treh dneh sončenja. ▸ A bőr csak néhány óra elteltével vörösödik ki, és két-három napnyi napozás után barnul meg.
Rastlina zacveti maja z belimi cvetovi, združenimi v socvetja, jeseni pa njeno listje pordeči. ▸ A növény májusban bont fehér virágokat, ősszel pedig a levelei vörösre színeződnek.

2. v športnem kontekstu (o kazenskem ukrepu) ▸ piros lapot kapZa sodnika je bil to prekršek le za rumeni karton, čeprav pravila jasno govore, da mora vratar v takem primeru pordečeti. ▸ A bíró számára ez a szabálytalanság csak sárga lapot ért, pedig a szabályok világosan kimondják, hogy ilyen esetekben a kapusnak piros lapot kell kapnia.

pordečíti teindre (ali colorer) en rouge, rougir

pordečiti se (v obraz) s'enflammer

porte [pɔrt] féminin vrata, duri; vhod; mestna vrata; (histoire)

la Porte, la Sublime Porte vlada turških sultanov
(pluriel) géogr ozek prelaz, soteska
à la porte pri vratih, pred vratmi
à la porte! ven (z njim)!
à la porte, aux portes de blizu, tik ob, tik pri
porte à porte čisto v bližini
à porte close skrivaj, tajno
de porte à porte (čisto) odkrito, v obraz, commerce od hiše do hiše
faire du porte à porte prodajati kaj, nabirati prispevke od stanovanja do stanovanja
de porte en porte od hiše do hiše (iti)
sur le pas, sur le seuil de la porte na pragu, pred vratmi
porte en accordéon, à soufflet vrata na harmoniko
porte basculante sklopna vrata
porte à deux battants dvokrilna vrata
porte blindée, cuirassée oklepna vrata
porte à claire-voie vrata iz lat, lesa
porte cochère vozna, široka vežna vrata
porte à coulisse, coulissante, à glissière, glissante drsna vrata
porte de grille mrežasta vrata
porte de derrière (tudi figuré) zadajšnja vrata
porte descendante spustne duri
porte d'entrée, vitrée vhodna, steklena vrata
porte tournante, pivotante vrtljiva vrata
porte triomphale slavolok
battant masculin, poignée féminin, seuil masculin de porte krilo, kljuka, prag pri vratih
régime masculin de la porte ouverte politika odprtih vrat trgovini z drugimi državami
condamner une porte zazidati vrata
entrer par la petite porte (figuré) priti do česa po protekciji
entrer par la grande porte priti do česa po natečaju, po svojih sposobnostih, zaslugah
enfoncer une porte vdreti vrata
enfoncer une porte ouverte (figuré) po nepotrebnem se truditi
être aux portes de la mort biti tik pred smrtjo
je n'ai fait que lui parler entre deux portes le na hitro, kar pred vratmi sem govoril z njim
cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
fermer à quelqu'un la porte au, sur le nez zapreti komu vrata pred nosom
fermer, (faire) refuser, défendre sa porte à quelqu'un prepovedati komu vstop v hišo
forcer la porte de quelqu'un priti h komu brez njegovega dovoljenja
frapper à la porte de quelqu'un (figuré) potrkati pri kom
gagner, prendre la porte oditi skozi vrata, iti ven
mettre, flanquer, jeter quelqu'un à la porte vreči skozi vrata koga; izključiti (učenca)
mettre la clef sous la porte skrivaj (ne da bi plačali najemnino) se izseliti, izginiti
se présenter à la porte de quelqu'un priti h komu, oglasiti se pri kom
trouver porte close (figuré) ne dobiti nikogar doma, ne biti sprejet

postràncē, po stráni prisl. ob strani: stajati postrance kiša i šiba postrance u lice dež jih pere v obraz po strani

potemnéti (-ím) | potemnévati (-am) perf., imperf. intr.

1. imbrunire, diventar scuro, oscurarsi (tudi ekst.) offuscarsi

2. pren. offuscarsi, ottenebrarsi:
slava sčasoma potemni la fama col tempo si offusca
potemneti v obraz offuscarsi nel volto

povedati [é] (povem)

1. sagen, pesem, na pamet: aufsagen
povedati resnico die Wahrheit sagen
ni moči povedati es ist nicht zu sagen …
povedati na pamet aus dem Kopf aufsagen
do konca: aussprechen, ausreden (pusti, da povem [laß] lass mich ausreden)
povedati brez ovinkov Klartext reden
na kratko povedati sich kurz fassen, nicht viele Worte machen
ne moči povedati česa: (etwas) nicht über die Lippen bringen
odločno povedati svoje mnenje seinen Standpunkt klarmachen
pošteno jih povedati komu deutlich werden, (jemandem) gehorig die Meinung sagen
v obraz povedati (jemandem (etwas)) ins Gesicht sagen, auf den Kopf zusagen

2. zgodbo, potek: erzählen, s svojimi besedami - zgodbo romana ipd.: nacherzählen
naprej povedati še komu: weitersagen, wiedererzählen
uvodoma povedati vorwegschicken, vorwegsagen
jokaje povedati komu kaj: (jemandem (etwas)) vorweinen, vorheulen

3. (sporočiti) mitteilen; (navesti) številke, podatke: angeben

4.
vse povedati (izdati) auspacken

5. podatki, številke: besagen, schließen lassen
|
Povej! heraus mit der Sprache!/heraus damit!
vredno, da se pove erzählenswert
če odkrito povem offen gestanden
povej mi, s kom se družiš in povem ti, kdo si sage mir, mit wem du umgehst, und ich sage dir, wer du bist

povédati dire, raconter, rapporter, conter ; familiarno chanter

ne povedati taire
na kratko povedati être bref, s'expliquer en peu de mots
na pamet povedati réciter par cœur
povedati banalnosti (ironično) dire des vérités premières
povedati brez ovinkov parler franc(hement) (ali ouvertement, sans détours, sans ambages)
povedati komu nekaj krepkih en dire des dures à quelqu'un
povedati resnico dire la vérité, dire vrai
povedati komu resnico v obraz dire son fait à quelqu'un
povedati svoje ime (priimek) se nommer, décliner son nom
povedati svoje mnenje dire son avis, émettre (ali exprimer, manifester) son opinion
povedati zgodbo raconter une histoire
brezobzirno povedati svoje mnenje dire carrément son avis (ali sa façon de penser), ne pas y aller par quatre chemins, ne pas l'envoyer dire
komu povedati svoje mnenje dire son fait (ali ses quatre vérités) à quelqu'un, faire la leçon à quelqu'un
komu kaj na uho povedati dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un
komu kaj strogo zaupno povedati dire quelque chose à quelqu'un dans le creux (ali dans le tuyau) de l'oreille
naprej povedati redire
imeti mnogo povedati (en) avoir long à conter
imeti vedno kaj povedati (familiarno) avoir de la conversation
tajnost se ne sme povedati naprej un secret ne doit pas se répéter
tega vam (žal) ne bi znal povedati je ne saurais vous le dire
o tem bi jaz lahko veliko (marsikaj) povedal j'en sais quelque chose, je pourrais vous en dire des nouvelles
česa ne poveste! vous en dites de belles!
ne povejte tega njemu naprej n'allez pas le lui redire

povédati (povém) perf. dire, raccontare; esprimere; esporre; pronunciare:
povedati ime, novico dire il nome, dire una notizia
povedati svoje mnenje esporre, esprimere il proprio parere
povedati na pamet dire a memoria
povedati nekaj priložnostnih besed pronunziare qualche parola di circostanza
česa ne poveš ma no
pren. to ime mi ne pove nič il nome non mi dice niente, non conosco la persona che porta questo nome
pren. nos mi je povedal sentivo
kaj boš dobrega povedal? cosa racconti di bello?
povedati komu nekaj gorkih strapazzare qcn.
povedati v obraz dire in faccia
povedati komu kaj nazaj ribattere a uno, controbattere qcn.
povedati komu svoje dire a uno ciò che si merita
bilo je, kako bi povedal, malo nerodno la cosa era, come dire, piuttosto imbarazzante
PREGOVORI:
greh se pove, grešnika pa ne si dice il peccato, ma non il peccatore
povej mi, s kom se družiš, in ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei