Franja

Zadetki iskanja

  • sinuō -āre -āvī -ātum (sinus2)

    1. (s)kriviti, ukriviti (ukrivljati), zakriviti (zakrivljati), upogniti (upogibati), zapogniti (zapogibati), (u)sločiti (usločati), (z)viti, zviti (zvijati), zaviti (zavijati): Cels., Mel., Arn., Cl., arcūs O. ali nervum Sen. tr. napeti, vela Ap. napeti, nabuhniti (nabuhovati), vzbuhniti (vzbuhovati), sinuatus arcus O., sinuetque (sc. equus) alterna volumina crurum V., pars cetera (anguium) pontum pone legit sinuatque immensa volumine terga V., flexos sinuavi corpus in orbes O., serpens sinuatur in arcus V., qualia dimidiae sinuantur cornua lunae O., luna sinuata in orbem Plin., gurges, curvos sinuatus in arcus O., nuntiavere accolae Euphraten … albentibus spumis … sinuare orbes T. da se krivi (sloči) v kroge, da dela kroge, duo baptisteria velut eiecta sinuantur Plin. iun., muri introrsus sinuati T. lokasto zidovje, donec (sc. Chaucorum gens) in Chattos usque sinuetur T. dokler se ne razprostre do Hatov.

    2. metaf. lokasto izvotliti (izdolbsti): adhuc sana rodendo Cels.
  • stōrcere*

    A) v. tr. (pres. stōrco) ukriviti, ukrivljati; upogniti, upogibati:
    storcere la bocca, il muso kriviti ustnice, spakovati se
    storcere il naso vihati nos
    storcere gli occhi obračati oči
    storcersi un braccio, una gamba izpahniti si roko, nogo

    B) ➞ stōrcersi v. rifl. (pres. mi stōrco) zvijati se
  • strâmbá strâmb

    I. vt.

    1. upogibati, upogniti, (u)kriviti, zvijati, zviti

    2. izkriviti, (po)pačiti

    II. vt./vr. (s)kremžiti (se), zmrdovati (se), spakovati se
  • torcer [-ue-, c/z] z(a)viti, (s)kriviti, upogniti; (za)sukati; figurativno spremeniti

    torcer su camino (ali ruta) kreniti s poti
    el camino tuerce a derecha pot zavije na desno
    torcer el cuello (a) komu vrat zaviti
    torcer el gesto (fig) kisel obraz napraviti
    torcer la justicia spačiti pravico
    torcer las manos roke viti
    torcer el morro, torcer el hocico nos vihati, kujati se, upirati se
    torcer los ojos oči zavijati
    torcer el pescuezo (a) komu vrat zaviti
    torcer la voluntad (de) (fig) koga odvrniti od njegovega mnenja
    torcerse zvi(ja)ti se, viti se; skisati se (vino); sesiriti se; drugega mnenja postati; spodleteti
    torcerse un brazo roko si spahniti (zviti)
  • tōrcere*

    A) v. tr. (pres. tōrco)

    1. zaviti, zviti:
    torcere il braccio zviti roko
    non torcere un capello pren. ne skriviti lasu
    torcere il collo zaviti vrat
    dare del filo da torcere pren. delati preglavice

    2. upogniti, upogibati:
    torcere un ramo upogniti vejo
    torcere la bocca kriviti usta
    torcere il naso vihati nos

    3. upreti, upirati (pogled); ekst. odvrniti, odvračati:
    torcere il significato sprevrniti pomen

    B) ➞ tōrcersi v. rifl. (pres. mi tōrco)

    1. zvijati se:
    torcersi dalle risa zvijati se od smeha

    2. upogniti, upogibati se; deformirati se (tudi pren.)
  • ùgnuti ȕgnēm
    I.
    1. upogniti: voda je vrstu malo ugnula; ugnuti glavu
    2. skomizgniti: odmahnu glavom i ugnu ramenima, bolje da ništa ne kažem, pomisli
    3. vstopiti, napotiti se: obrnusmo od zapada, ugnusmo u brdine Papuku
    II. ugnuti se
    1. upogniti se: njene obrve digoše se na krajevima, a ugnuše na sredi
    2. izogniti se, odmakiniti se: uperenim bajonetima se utiskivahu u svetinu koja se pred njima ugnu
    3. izogniti se, skriti se: ovdje bi mogao razabrati našu namjeru i ugnuti nam se kuda
    4. pripogniti se, skloniti se: ona pećina je tako niska da smo se morali mnogo ugnuti
  • ukríviti ùkrīvīm (se) ukriviti (se), upogniti (se)
  • ulúpiti ùlūpīm (se)
    1. vtisniti (se), vdreti (se), upogniti (se), gl. ulubiti (se)
    2. pog. hudo premlatiti: naši su Nijemce ulupili
  • verbiegen* kriviti, ukriviti (sich se); upogibati, upogniti; figurativ izkriviti, izkrivljati
  • verkrümmen ukriviti, upogniti, zverižiti (sich se)
  • zavínuti zàvīnēm
    1. zaviti: zavinuti vrat kome; dolina pri vrhu zavinuta
    2. upogniti: zavinuti cijev; zavinut nos, zavinuta sablja
  • zurückbiegen* upogniti (navzdol)
  • ввігну́ти (увігну́ти) ввігну́ док., upogníti |navznóter| upógnem dov.
  • вгибать, вогнуть zapogibati, zapogniti (navznoter); upogniti
  • ви́кривити -влю док., skrivíti -ím dov., ukrivíti -ím dov., upogníti upógnem dov., izkrivíti -ím dov.
  • зігну́ти -ну́ док., upogníti upógnem dov., prepogníti -pógnem dov., ukrivíti -ím dov.
  • нагну́ти -ну́ док., upogníti upógnem dov.
  • підігну́ти підігну́ док., upogníti upógnem dov.
  • подгибать, подогнуть podgibati, podganiti; upogibati, upogniti, zapogniti;
  • пригибать, пригнуть upogibati, upogniti, pripogniti, usločiti