Franja

destejer razdreti, razpustiti; preprečiti, uničiti

destroy [distrɔ́i] prehodni glagol
uničiti, (raz)rušiti; umoriti, pokončati

destrozar [z/c] razkosati, razrušiti, uničiti, raztrgati

destruir [-uy-] porušiti; uničiti

dēstruō -ere -strūxī -strūctum

1. podreti (podirati), razdreti (razdirati), porušiti, razrušiti, razdejati, razvaliti: Lact., ut navem, ut aedificium idem destruit facillime, qui construxit, sic … Ci., d. moenia V., theatrum L. epit., Plin. iun., templum Suet.; pesn.: crinemque manumque destruit Stat. = odvzame diadem in žezlo.

2. pren. pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati), poraziti, zatreti (zatirati): ius destruere ac demoliri L., d. eius magnitudinem Cu., beneficia levitate Col., constantiam alicuius Petr., finitionem, orationem Q. ovreči, izpodbijati, tyrannidem Q., Alexandri regnum Iust.; (o neživih subj.): multa vetustas destruit O., longius aevum destruit ingentes animos (srčnost) Lucan.; occ. (z acc. personae) ugonobiti (ugonabljati), (o)škodovati, s poti spraviti (spravljati): Plin. iun., Artaxerxem Val. Max., testem infamiā criminum Q., in destruendo eo (hoste) T., senem Titus Vinius et Cornelius Laco … contemptu inertiae destruebant T.

desvanecer [-zc-] razpršiti; raztresti; uničiti

desvanecer una duda razpršiti dvom
desvanecerse izpuhteti, izginiti; omedleti; ošaben postati
desvanecerse por a/c vroče težiti za čem

détruire* [detrɥir] verbe transitif po-, razrušiti, razdejati; uničiti

se détruire propasti, uničiti se, medsebojno se uničiti; familier vzeti si življenje
détruire une ville par bombardement aérien razdejati mesto z letalskim bombardiranjem
détruire les projets, les fondements uničiti načrte, temelje
détruire quelqu'un dans l'esprit de quelqu'un koga diskreditirati pri kom
détruire de fond en comble popolnoma razdejati, ne pustiti kamna na kamnu
détruire par le feu uničiti z ognjem, požgati
détruire une illusion, un espoir uničiti iluzijo, upanje

devastar (o)pustošiti, uničiti

devastare v. tr. (pres. devasto)

1. razdejati; opustošiti; uničiti, uničevati:
l'uragano ha devastato la costa neurje je opustošilo obalo
la grandine devastò il raccolto toča je uničila pridelek

2. porušiti:
l'esplosione ha devastato la casa eksplozija je porušila hišo

3. iznakaziti:
viso devastato dalla malattia obraz, ki ga je iznakazila bolezen

dévaster [-ste] verbe transitif opustošiti, opleniti, uničiti

la guerre a dévasté ce pays vojna je opustošila to deželo
la grêle a dévasté les cultures toča je uničila rastlinske kulture

dévorer [devɔre] verbe transitif požirati, goltati, (po)žreti; figuré razdejati, glodati; uničiti, razdejati

dévorer des yeux požirati z očmi
dévorer ses larmes zadrževati solze
dévorer un livre hlastno brati, požirati knjigo
il a dévoré toute sa fortune au jeu pognal je vse svoje premoženje z igranjem, zaigral je vse svoje pcemoženje
le feu a dévoré des hectares de forêt ogenj je uničil na hektare gozda
dévorer des kilomètres (automobilisme) požirati kilometre
dévorer un affront, une injure (figuré) požreti žalitev
les soucis le dévorent skrbi ga glodajo
cela dévore tout mon temps to mi jemlje ves moj čas

dēvorō¹ -āre -āvī -ātum

1. pogoltniti, požreti (požirati): Ca., Cels., Plin., Sen. ph., Eccl., id, quod devoratur Ci., ne (canes) nos vivos devorent Ph., devoravit Neptunus (= mare) trecenties sestertiûm Petr.

2. pren.
a) zažreti (zažirati), zapraviti (zapravljati), potratiti, pognati: omnem pecuniam publicam Ci., beneficia Caesaris Ci., non modo patrimonium, sed urbis et regna Ci., cum partim (= partem) eius praedae profundae libidines devorassent Ci.; occ.: d. aliquem Pl. zapraviti komu imetje, nomen d. Pl. pozabiti.
b) požreti (požirati), pogoltniti, goltati = zadrž(ev)ati, ne (po)kazati, skri(va)ti: vocem lacrimasque devorat dolor O., d. gemitūs Sen. ph., verba Q. požirati = le napol izgovarjati, pudor devoratus Ap. zatrt, potlačen.
c) ”kaj neprežvečeno požreti“ = česa ne razume(va)ti: eius oratio … a multitudine … et a foro … devorabatur Ci.
č) kaj požreti = po čem poželjivo hlastniti (hlastati), seči (segati), kaj poželjivo spreje(ma)ti, po čem hlepeti, za čim poželjivo stremeti, kaj osvojiti si: meretrix mare ut est; quod des, devorat Pl., d. mea dicta, orationem dulcem Pl. hlastno poslušati, librum, illos libros Ci. kar požirati, hlastno prebirati, verbum ipsum omnibus … partibus devorarat Ci., d. spe et opinione praedam, omnium locupletium fortunas spe atque avaritia Ci., regis hereditatem spe devoravisse Ci. ep. misliti, da ima dediščino že v žepu, spe devoratum lucrum Ci. dobiček, o katerem je menil, da ga ima že v žepu, cum hic rapo umbram quoque spei devorasset Varr. fr. ko je bil … celó senco (= zadnjo iskrico) upanja požrl, adeo pertinax spes est, quam humanae mentes devoraverunt Cu.; oculis aliquid d. Iust. z očmi požirati = poželjivo gledati, oculis devorantibus Mart. s poželjivimi očmi.
d) kaj neprijetnega požreti (požirati), voljno (pre)trpeti, potrpežljivo prenesti (prenašati): molestiam paucorum dierum, hominum ineptias ac stultitias Ci., taedium illud Q.
e) (o neživih subj.) požreti (požirati), pogoltniti, goltati, pogrezniti (pogrezati), ugonobiti (ugonabljati), zatreti (zatirati), uničiti (uničevati): me Zanclaea Charybdis devoret O., malae tenebrae Orci, quae omnia bella devoratis Cat., M. Catonem si mare devorasset Sen. ph., aquae devorant terras Plin., aquilarum pinnae mixtas reliquarum alitum pinnas devorant Plin., devorent vos arma vestra Iust.; pass.: devorer telluris hiatu O., rotae devorantur Vitr. se pogrezajo, Myus olim ab aqua est devorata Vitr., quot oppida in Syria, quot in Macedonia devorata sunt Sen. ph. se je pogreznilo, in orchestris … devoratur (vox) Plin. se izgublja, Iuppiter a Claudio Caesare dicatus, qui devoratur Pompeiani theatri vicinitate Plin. ki mu bližina Pompejevega gledališča jemlje veličino.

devour [diváuə] prehodni glagol
pogoltniti, goltati, (po)žreti, pohrustati
figurativno uničiti, pobrati

poetično to devour the way brzeti, hiteti

dilapidate [dilǽpideit]

1. prehodni glagol
razrahljati, pustiti propasti, razrušiti, uničiti; zapraviti

2. neprehodni glagol
razpasti, propasti, prepereti; razrahljati se

dīlapidō -āre -āvī -ātum (dis in lapis) na vse strani s kamenjem obkladati; od tod pren.

1. kaj kakor kamenje razmeta(va)ti, razsipa(va)ti, zapraviti (zapravljati), potratiti: nostras triginta minas Ter., pecuniam Ulp. (Dig.), Cod. Th., bona Ulp. (Dig.), patrimonium suum Ambr., facultates Cod. Th., censum omnem Hier.

2. uničiti (uničevati): hominum boumque labores Col. poet.

dīripiō -ere -ripuī -reptum (dis in rapere)

1.
a) raztrga(va)ti, trgati, razkosa(va)ti: Lucr., Val. Fl., Pentheum Pl., artūs O., membra viri (= Penthei) manibus direpta nafandis O., Hippolyte infelix, … cum consternatis diripereris equis O., diripiunt dapes (Harpyiae) V.; pesn.: diripiunt fretum Stat.
b) koga sem in tja trgati, vleči, vlačiti: differor, distrahor, diripior Pl.

2. razdejati, uničiti: diripuere aras V., duo praecipua oppida … direpta sunt Suet.

3. pren.
a) odtrgati, iztrgati, strgati, (o meču) izdreti (izdirati): arma militibus sine caede … direpta H., d. vexillum Amm.; z abl.: funem litore, vaginā ensem V.; s praep.: a pectore vestem O., ex capite regni insigne Cu., ferrum a latere T.
b) razgrabiti, (o)pleniti, upleniti, (o)ropati: domum, villas, patriam, patrimonium, fanum, portum, provincias Ci., civitates, impedimenta C., oppidum … ad diripiendum militibus concessit C., d. castra hostiliter, urbes L.; met.: d. Eburones C., Lusitanos N., socios T.; occ. ropajoč odvleči, proč zvleči, ugrabiti, nagrabiti: hereditatis diripiendae participes Ci., quas (res pulcherrimas) … ex tota Asia direptas in suum regnum congesserat Ci., ex horreis direptum frumentum Ci., d. magnum numerum frumenti commeatusque C., bona C., praedas bellicas S., aureum vellus Amm., aliquid ex illo naufragio Paul. (dig.).
c) za kaj, za koga trgati se, puliti se: talos … , quos illi diripere coeperunt Q., d. Timagenem Sen. ph., te diripiunt potentiores per convivia Mart., Maeoniden … urbes diripiunt, matrem … ambo diripiunt flentes Stat.; v pass.: diripitur ille toto foro patronus Sen. ph.

disannul [disənʌ́l] prehodni glagol
razveljaviti, uničiti, odpraviti

discreate [diskriéit] prehodni glagol
uničiti

diserbare v. tr. (pres. disērbo) agr. uničiti, uničevati plevel

disfare^*

A) v. tr. (pres. disfaccio, disfò, disfo) uničiti, uničevati; podreti, podirati; rušiti; razparati; razkopati (tudi pren.):
disfare un vestito razparati obleko
disfare un muro podreti zid
disfare il letto razkopati posteljo
disfare una macchina razstaviti avto

B) ➞ disfarsi v. rifl. (pres. mi disfaccio, disfò, disfo)

1. razsuti se; razpasti, razpadati; stopiti se:
nella tomba i cadaveri si disfano v grobu trupla razpadejo
la neve si disfa sneg se topi

2. požreti, požirati se:
disfarsi dal dolore žreti se od hudega
disfarsi dalle risa pokati od smeha

3. odkrižati se; znebiti se:
disfarsi di qcn., di qcs. odkrižati se koga, znebiti se česa