Franja

ôgenj fuego m (tudi fig, voj)

ogenj! ¡fuego!; (požar) incendio m; lumbre f; fig calor m, ardor m; (zagon) fogosidad f; brío m, ímpetu m
Elmov (grški, koncentričen, križni, neprenehen, strojnični, taborni, zaporni) ogenj fuego de Santelmo (griego, convergente, cruzado, nutrido, de ametralladoras, de campo, de barrera)
umetni ogenj fuegos m pl artificiales
alarm za ogenj alarma f de incendio, toque m a fuego
ustavitev ognja (voj) cesación f del fuego
s pomočjo ognja, z ognjem a fuego
na malem (močnem) ognju a fuego lento (vivo)
z ognjem in mečem a sangre y fuego, a fuego y hierro
biti ves v ognju za entusiasmarse por, arder de entusiasmo por
biti pod ognjem (voj) ser batido por el fuego enemigo
bruhati ogenj (o vulkanu, topu) vomitar fuego
dati ogenj (kadilcu) dar lumbre
dati alarm za ogenj tocar a fuego
dati roko v ogenj za koga meter (ali poner) la(s) mano(s) en el fuego por alg
gasiti ogenj z oljem (fig) apagar el fuego con aceite
igrati se z ognjem jugar con fuego
imeti dvoje železij v ognju (fig) mantener en reserva otra posibilidad; asegurarse por los dos lados; fam encender una vela a Dios y otra al diablo
iti v ogenj za koga ser capaz de llegar hasta el infierno por alg
iti po kostanj v ogenj za koga sacarle a alg las castañas del fuego
napraviti (pogasiti) ogenj encender ali hacer (apagar) fuego
odpreti (začeti) ogenj (voj) romper el fuego
podrezati ogenj atizar el fuego (tudi fig)
ponuditi ogenj (kadilcu) ofrecer lumbre
prili(va)ti olja na ogenj echar leña al fuego
priti med dva ognja ser cogido entre dos fuegos (tudi fig)
priti v ogenj (fig) encenderse, inflamarse, enardecerse, entusiasmarse
prositi za ogenj (o kadilcu) pedir lumbre
sipati ogenj (iskre) echar lumbre
ustaviti ogenj (voj) cesar el fuego
vzeti pod ogenj, obsuti z ognjem disparar sobre
zanetiti ogenj encender el fuego, (kot požigalec) pegar fuego a
kjer je dim, je tudi ogenj (fig) donde fuego se hace, humo sale

otrok iz epruvete stalna zveza
medicina (o umetni oploditvi) ▸ lombikbébi

paradiso m

1. relig. nebesa

2. raj, paradiž:
paradiso terrestre zemeljski raj
andare in paradiso umreti
voler andare in paradiso in carrozza kaj pričakovati, zahtevati brez truda
avere dei santi in paradiso pren. imeti vplivne prijatelje, zaščitnike
paradisi artificiali umetni raji, stanja blaženosti (po uživanju mamil)
paradiso fiscale pren. davčni raj
sentirsi in paradiso počutiti se kot v raju, biti srečen

3. zool.
uccello del paradiso ➞ paradisea

Perle, die, (-, -n) biser (tudi figurativ; echte pravi, künstliche umetni); von Schweiß: kapljica, sraga, Tau: kapljica; Jagd am Geweih: grbica; im Rosenkranz: jagoda; Haushilfe: perla; im Sekt: mehurček; nach Perlen tauchen/Perlen fischen iskati bisere; Perlen vor die Säue werfen figurativ metati bisere svinjam; es wird dir keine Perle aus der Krone fallen ne bo ti padla krona z glave

pleksi steklo stalna zveza
(umetni material) ▸ plexiüveg
Sopomenke: pleksi

pli [pli] masculin guba, zgib; pregib, guba na koži; ovojnica, kuverta; pismo; vzetek (pri kartanju)

sous ce pli v prilogi
sous pli recommandé priporočeno
jupe féminin à plis nagubano krilo
mise féminin en plis umetni koder
pli cacheté, chargé zapečateno, vrednostno pismo
pli de pantalon guba od likanja na hlačah
faux pli guba na obleki, kjer ne bi smela biti
les plis (et les replis) du cœur najskrivnejši kotički srca
faire des plis delati gube, gubati se
ne pas faire un pli (obleka) brezhibno se prilegati, biti kot ulit; figuré gladko iti, ne predstavljati problema
(familier) ça ne fait pas un pli to ne predstavlja nobene težave; to je gotovo, zanesljivo
mettre deux lettres sous le même pli dati dve pismi v isto kuverto
prendre un pli dobiti gubo
(figuré) prendre un (mauvais) pli privzeti (slabo) navado

plín (-a) m

1. kem. gas:
razredčiti, stisniti, utekočiniti plin rarefare, comprimere, liquefare il gas
plini, tekočine, trdne snovi gas, liquidi, solidi
gorljivi, strupeni plini gas infiammabili, tossici
naravni, umetni plin gas naturale, artificiale
kurilni, svetilni plin gas da riscaldamento, per illuminazione, illuminante
bojni plini gas da combattimento, asfissianti
izpušni plin gas di scappamento, di scarico
kuhati na plinu cucinare a gas
račun za plin bolletta del gas
uhajanje plina fuga di gas

2. fiziol. gas:
črevesni plini gas intestinali; evf. venti

3. avt. gas:
pritisniti na plin dare gas, premere l'acceleratore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
inertni plin gas inerte
jamski plin gas delle miniere
lesni plin gas di legno
voj. solzilni plin gas lacrimogeno

produit [prɔdɥi] masculin proizvod, produkt; fabrikat; artikel; pridelek; plod

fabrique féminin de produits chimiques tovarna kemičnih proizvodov
produit accessoire, artificiel, synthétique stranski, umetni, sintetični proizvod
produit alimentaire živilo; pluriel živila, hrana, živež
produit amaigrissant sredstvo za shujšanje
produit antigel sredstvo proti zmrzovanju
produit de beauté lepotilo
produit de blanchiment belilo
produit carné, laitier, de céréales mesni, mlečni, žitni proizvod
produit chimique kemikalija
produits pluriel coloniaux kolonialno blago
produit de combustion zgorelina
produits pluriel de consommation potrošno blago
produit demi-, mi-, semi-fini ali -ouvré polfabrikat
produit dérivé derivat
produit final končni proizvod
produits pluriel de fourrage krmila
produit de graissage maža
produit de luxe luksusni artikel
produit manufacturé fabrikat
produits pluriel maraîchers povrtnine
produit net čisti donos
produit du pays domač proizvod
produit pharmaceutique zdravilo
produit de remplacement nadomestek
produit tinctorial barvilo
produit d'une vente izkupiček
produits de première nécessité življenjsko važno blago
produits utilitaires potrošno blago

progesteron samostalnik
biokemija (ženski spolni hormon) ▸ progeszteron, sárgatesthormonMed nosečnostjo se koncentracija estrogena kot progesterona močno povečata. ▸ Terhesség alatt erősen megnő mind az ösztrogén, mind a progeszteron koncentrációja.

proizvòd produit moški spol , article moški spol

domač proizvod produit indigène (ali national, du pays)
mesni, mlečni, žitni proizvod produit carné, laitier, de céréales
sintetični, stranski, umetni proizvod produit synthétique, accessoire, artificiel
končni proizvod produit final

ráj (rája) m

1. rel. paradiso, cielo:
zemeljski raj paradiso terrestre, eden
iti v raj andare in paradiso
živeti kot v raju stare, sentirsi in paradiso

2. pren. (velika sreča, ugodje) paradiso:
obljubljati raj promettere mirabilia, mari e monti
umetni raji (po uživanju mamil) paradisi artificiali
davčni raj paradiso fiscale

referendum samostalnik
(glasovanje) ▸ népszavazásPo podatkih grškega notranjega ministrstva se je referenduma udeležilo prek 50 odstotkov volivcev. ▸ A görög belügyminisztérium adatai szerint a jogosultak több mint 50 százaléka részt vett a népszavazáson.

satelit moški spol (-a …)

1. astronomija der Mond, der Satellit (zemlje Erdsatellit)

2. tehnika der Satellit (izvidniški Aufklärungssatellit, komunikacijski Kommunikationssatellit, merski [Meßsatellit] Messsatellit, meteorološki Wettersatellit, telekomunikacijski Fernmeldesatellit, Nachrichtensatellit)
umetni satelit künstlicher Satellit

3. figurativno der Satellit, der Beiläufer, der Trabant; država: der Satellitenstaat

satelit samostalnik
1. (vesoljska naprava) ▸ mesterséges hold, műhold, szatellit
2. astronomija (nebesno telo) ▸ mellékbolygó, hold
3. (zvočnik) ▸ szatellit hangfal, szatellit hangszóróZvočna kartica podpira zvok v formatu 7.1 (sedem satelitov in globokotonski zvočnik). ▸ A hangkártya a 7.1-es formátumú hangzást támogatja (hét szatellithangfal és mélynyomó).

4. (manjša država ali organizacija) ▸ csatlós, csatlós állam
5. šport (teniško tekmovanje) ▸ szatelit [teniszmérkőzés]Najboljši slovenski teniški igralec je ob zaključku istrskega satelita dosegel še tretjo turnirsko zmago med posamezniki letos. ▸ A legjobb szlovén teniszjátékos az isztriai szatelit fináléjában megszerezte idei harmadik egyéni győzelmét.

satelít satellite moški spol

umetni satelit satellite artificiel
izstrelitev satelita lancement moški spol d'un satellite

satelít (-a) m

1. astr. satellite:
Jupitrovi sateliti i satelliti galileiani, di Giove

2. teh. satellite:
umetni satelit satellite artificiale
komunikacijski, meteorološki, navigacijski satelit satellite per le comunicazioni, meteorologico, per la navigazione
prenos, zveza preko satelita trasmissione, collegamento via satellite

3. pren. stato satellite

satelít satélite m

komunikacijski satelit satélite de comunicaciones, satélite m estafeta
umetni satelit satélite artificial

satellite [satɛlit] masculin, astronomie, politique satelit; relejna oddajna postaja; figuré oseba ali država, ki živi v odvisnosti kake druge države; vieilli oborožen spremljevalec ali telesni stražnik, traban

satellite artificiel umetni satelit
lancement masculin d'un satellite izstrelitev satelita
lancer un satellite izstreliti satelit
pays masculin pluriel satellites des grandes puissances satelitske države velesil
phénomène masculin satellite spremljevalen pojav

sistem² [é] moški spol (-a …)

1.
naravni sistem natürliches System
umetni sistem künstliches System
kemija periodni sistem Periodensystem, periodisches System
rastlinstvo, botanika rastlinski sistem/ sistem rastlinstva Pflanzensystem
živalstvo, zoologija sistem živali System der Tiere
sistem mineralov Mineralsystem

2. matematika das -system (decimalni Dezimalsystem, delni Teilsystem, desetiški Zehnersystem, dvanajstiški Duodezimalsystem, dvojiški/binarni Dualsystem, Zweiersystem, koordinatni matematika Koordinatensystem, številski Zahlensystem)
astronomija planetarni vetrovni sistem planetarisches Windsystem
Ptolemejev sistem das ptolemäische Weltsystem
Kopernikov sistem das kopernikanische Weltsystem
-system (galaktični Milchstraßensystem, planetni Planetensystem, sončni/Sončev Sonnensystem); fizika das System (odprt offenes, zaprt abgeschlossenes)
fizikalni sistem physikalisches System
-system (merski Maßsystem, metrski Metersystem, leč Linsensystem, kristalni Kristallsystem)

3. (celota, sklop) das System, das Gefüge, -system ( tehnikahladilni Kühlsystem, kontrolni Kontrollsystem, tehnika krmilni Steuerungssystem)
rastlinstvo, botanika koreninski sistem Wurzelsystem
anatomija -system (krvožilni Kreislaufsystem, limfni Lymphsystem, mišični Muskelsystem, organski Organsystem, osrednji živčni Zentralnervensystem, živčni Nervensystem); lingvistika das System (semiotični semiotisches, jezikovni sprachliches), -system (glasovni Lautsystem, jezikovni Sprachsystem); geografija -system (gorski Gebirgssystem, rečni [Flußsystem] Flusssystem)
| ➞ → koordinatni sistem, mednarodni sistem enot, sistem enačb, sistem MKS

sollertia (sōlertia) -ae, f (sollers, sōlers) umetelnost, spretnost, sposobnost, praktičnost, pripravnost, ročnost, privrženost čemu, veščost, veščina, iznajdljivost, razumnost, pametnost, izvedenost, izvedenstvo, izkušenost, izurjenost, vajenost, v negativnem pomenu prekanjenost, premetenost, zvitost, zvijačnost, lokavost, hudomušnost, navihanost, čut za prefinjenost: Lucan., Cl. idr., data est sollertia araneolis Ci., nulla ars imitari sollertiam naturae potest Ci., mirari se non modo diligentiam, sed etiam sollertiam eius Ci., est summae genus (sc. Gallorum) sollertiae C. največje spretnosti (iznajdljivosti) = zelo spreten (iznajdljiv), multum, ut inter Germanos, rationis ac sollertiae T., ingenii sollertia S., mentis Plin., ingenia maximae sollertiae Gell.; v pl.: egregiis ingeniorum sollertiis Vitr.; z objektnim gen.: veri Ci. izsledovanje (iskanje, odkrivanje) resnice, cogitandi, iudicandi Ci., venandi Sen. rh., consiliorum Vitr., belli Sil., machinarum ad capienda oppida repertarum Gell.; z ad: acumen eius et sollertia ad aedificia paranda Vitr.; konkr.: fugienda est talis sollertia Ci. ali placuit sollertia tempore etiam iuta T. zviti naklep, zvijačni (ostroumni) umetni preobrat, quae tua formosa cepit sollertia Tib. zvijača, prevara, lest.