lectīcula -ae, f (demin. lectīca)
1. lična in zložljiva nosilna posteljica, majhna nosilnica: quorum de sententia (sc. illum) lecticulā in curiam esse delatum Ci., Scipio lecticulā in aciem illatus L., in lecticula vehi, lecticulae pallia diducere Eutr.
2. (borno) mrtvaško nosilce: elatus est in lecticula (sc. Atticus) … sine ulla pompa funeris N.
3. počivalnica za učenje in pisanje, učni blazinjak: a cena lucubratoriam se in lecticulam recepit Suet.; metaf. kokošje gnezdo: Ap.
Zadetki iskanja
- lectulus -ī, m (demin. lectus) ležišče, in sicer
1. postelja za spanje: caelebs Ci. samska, qui sese … me in meo lectulo interfecturos pollicerentur Ci., philosophi in suis lectulis plerumque moriuntur Ci., in lectulo precario mori Sen. rh., l. obscaenus Sen. rh. vlačugina postelja, lecti flexiles Amm. zložljive postelje; occ. poročna ali zakonska postelja: quas utrimque pugnas felix lectulus et lucerna vidit … ! Mart.; popolno: l. matrimonialis Ps.-Q. ali l. genialis Arn.
2. obmizno ležišče, obmizni blazinjak: statuite hic lectulos Pl., lectulos iube sterni nobis Ter. = daj pogrniti (mizo)!, stravit pelliculis haedinis lecticulos Punicanos Ci.
3. počivalnica za učenje in pisanje, učni blazinjak (Rimljani so pisali in se učili večinoma leže): l. in exhedra positus Ci., uno in lectulo erudituli ambo Cat. (prim. lecticulus), nec, consuete, meum, lectule, corpus habes O., visus est sibi … iacere in lectulo suo compositus in habitum studentis Plin. iun.
4. slovesno ozaljšan mrtvaški oder: tres modo lectulos in suprema retineri iubet T. - lectus2 -ī, m (indoev. kor. *legh- ležati; prim. gr. λέχος postelja, λέκτρον ležišče, posteljica, maternica, tabor, ἄλοχος posteljna družica = soproga, λέκτο, ἔλεκτο legel je, λόχος ležišče, zaseda, porod, λεχώ „posteljnica“ = porodnica, lat. lēx, lectīca, sl. leči, ležati, (po)ložiti = hr. lèći (lȅžēm, lȅgnēm), sl. lega, got. ligan = stvnem. liggen = nem. liegen, got. lagjan, stvnem. lāga = nem. Lage) ležišče, in sicer
1. postelja (za spanje): lecti loris subtenti Ca., l. cubicularis Ci. postelja za spanje, lecto teneri Ci. ali in lecto esse Ci. leže bolehati, v postelji prebolevati, descendere lecto Tib., surgere lecto Pl., l. argenteus Cu.; occ. poročna ali zakonska postelja, večinoma s pristavkom genialis Ci., H., iugalis V. ali adversus Pr. (ker je stala v atriju nasproti vrat); meton. l. caelebs O. samska postelja, postelja samca, samsko življenje, foedera lecti O. zakonska zveza, l. vacuus Pr. brez druga ali družice, brez ljubezni.
2. obmizno ležišče, obmizni blazinjak: sternite lectos Pl. = pogrnite (mizo)!, lectus est stratus Pl., non quaero unde habueris L tricliniorum lectos Ci., recumbere lectos H., in imo lecto residere Suet., l. ligneus Sen. ph., tricliniaris Plin., Lamp., convivalis T.
3. počivalnica za branje, pisanje in učenje (kar so Rimljani počeli večinoma leže), učni blazinjak: quaedam lectum et otium et secretum desiderant Sen. ph.
4. slovesno ozaljšan mrtvaški oder: flebis et arsuro positum me … lecto Tib., l. funebris Val. Max., lecto funebri aptatus Petr., in lecto componi Sen. ph., corpus denique ipsum impositum lecto erat Q., lectum in forum detulerunt Suet. — Soobl.
a) lectus -ūs, m: Pl., Corn. ap. Prisc., Sen. ph.
b) lectum -ī, n: Ulp. (Dig.) - marljiv pridevnik
1. (o delavnosti) ▸ szorgalmas, szorgos, serénymarljiv delavec ▸ szorgalmas munkásČeprav je bil izjemen garač in marljiv delavec, ni od tega nikoli imel tudi gmotnih koristi. ▸ Habár kőkeményen és serényen dolgozott, ebből sosem származott anyagi előnye.marljiv učenec ▸ szorgos tanulómarljiv človek ▸ serény embermarljiva čebela ▸ szorgalmas méhMed, ta sladki naravni pridelek marljivih čebel, je vsestransko blagodejen za zdravje. ▸ A méz, a szorgalmas méhek édes, természetes terméke számos jótékony hatással bír az egészségre.marljive roke ▸ szorgos kezekMarljive roke vsakega delavca v tobačni tovarni zvijejo tudi preko 100 cigar na dan. ▸ A dohánygyári munkások szorgos kezei alól akár száznál is több szivar kerül ki naponta.zelo marljiv ▸ nagyon szorgalmasmarljiva učenka ▸ szorgalmas tanulómarljiva študentka ▸ szorgalmas hallgató
2. (o dejanjih) ▸ szorgalmas, szorgos, serénymarljivo delo ▸ serény munkaŽe lani smo dobre rezultate dosegli s trdim in marljivim delom, ki je letos še bolj profesionalno. ▸ Már tavaly is jó eredményeket értünk el kemény és szorgalmas munkával, idén pedig még inkább professzionális módon dolgozunk.marljivo učenje ▸ szorgalmas tanulásOče ga je priganjal k marljivejšemu učenju, vendar ni bil tak čudežni otrok, ki gre pri enajstih letih že študirat. ▸ Apja serényebb tanulásra ösztökélte, de nem tartozott azok közé a csodagyerekek közé, akik 11 évesen már egyetemre mennek.marljiva vadba ▸ szorgalmas gyakorlásZa trud in marljivo vadbo je bil nagrajen, da si je kot mladinec leta 1953 ogledal v Rimu svetovno prvenstvo v orodni telovadbi. ▸ Erőfeszítéseiért és szorgalmas edzésmunkájáért jutalmul még juniorként megnézhette az 1953-as római szertornász-világbajnokságot.marljiv študij ▸ szorgalmas tanulás - memoriranje samostalnik
(učenje) ▸ memorizálás - mnemōnico agg. (m pl. -ci)
1. spominski; mnemotehničen
2. slabš. zgolj spominski, na pamet:
apprendimento mnemonico učenje na pamet - naváditi (-im) | navájati (-am)
A) perf., imperf.
1. addestrare, insegnare, allenare:
navaditi brati, pisati insegnare a leggere, a scrivere
navajati mladino na učenje allenare i giovani allo studio
2. abituare, assuefare; avvezzare:
navaditi na novo okolico abituare al nuovo ambiente
B) naváditi se (-im se) | navájati se (-am se) perf., imperf. refl. imparare, abituarsi, assuefarsi:
navaditi se na mamila assuefarsi alla droga
navaditi se na napore assuefarsi alle fatiche - nemščina samostalnik
(nemški jezik) ▸ német [nyelv]prevesti v nemščino ▸ németre fordítknjižna nemščina ▸ irodalmi német nyelvprofesorica nemščine ▸ némettanáručenje nemščine ▸ németet tanítpouk nemščine ▸ németóratečaj nemščine ▸ német nyelvtanfolyamznanje nemščine ▸ német nyelvtudáspoučevati nemščino ▸ németet tanítpreveden v nemščino ▸ németre fordítottobvladati nemščino ▸ tud németülgovoriti nemščino ▸ beszél németülprevesti iz nemščine ▸ németről fordítprevod v nemščino ▸ német fordításnapisan v nemščini ▸ németül íródott, német nyelven íródottpisati v nemščini ▸ németül írpogovarjati se v nemščini ▸ németül beszélgetučiti se nemščine ▸ németet tanulnaučiti se nemščine ▸ németet megtanulučiteljica nemščine ▸ némettanáručitelj nemščine ▸ némettanárprofesor nemščine ▸ némettanáriziti v nemščini ▸ németül megjelenikSodeč po Guinnessovi knjigi rekordov iz leta 1996 je to najdaljša beseda v nemščini. ▸ Az 1996-os Guinness Rekordok Könyve szerint ez a leghosszabb szó a német nyelvben.
Sopomenke: nemški jezik
Povezane iztočnice: avstrijska nemščina, nizka nemščina, visoka nemščina, pensilvanska nemščina, srednja visoka nemščina, stara visoka nemščina, švicarska nemščina - pamet ženski spol (-i …) der Verstand, die Vernunft; strokovno: praktische Vernunft; pogovorno: die Grütze, das Köpfchen
zdrava pamet der gesunde Menschenverstand
počasna pamet die Begriffsstutzigkeit
počasne pameti begriffsstutzig, schwer von Begriff
figurativno imeti več sreče kot pameti mehr Glück als Verstand haben
imej no pamet! nimm doch Verstand an!
soliti pamet komu (jemandem) dareinreden, ins Handwerk pfuschen
srečala ga je pamet figurativno er ist zur Vernunft gekommen
tu se človeku pamet ustavi figurativno da steht der Verstand still
pamet je boljša kot žamet Weisheit ist besser als Gold und Silber
k pameti:
priti k pameti Vernunft annehmen/zur Vernunft kommen
spraviti k pameti zur Vernunft bringen
na pamet aus dem Kopf, auswendig, aus dem Stegreif
računanje na pamet das Kopfrechnen
računati na pamet im Kopf rechnen
učenje na pamet das Auswendiglernen
učiti se na pamet auswendig lernen
znati na pamet auswendig können
ob pamet von Sinnen (biti ob pamet von Sinnen sein)
spravljati ob pamet wahnsinnig machen
po pameti der Vernunft nach, vernunftgemäß
pri pameti:
biti pri pameti seine fünf Sinne beisammen haben
nisi pri pravi pameti du hast wohl nicht alle beieinander
zoper pamet vernunftwidrig
zoper zdravo pamet wider alle Vernunft - plaválen swimming; used for (ali in) swimming; natatorial
plaválni mehur (ribji) air bladder, sound, (za učenje plavanja) water wings pl
plaválni mojster swimming master
plaválna lastnost (vzgon) buoyancy
plaválna kožica web
plaválna noga webbed foot, (rakov) swimmeret
plaválni telovnik life jacket, ZDA life preserver, ZDA žargon aeronavtika Mae West
plaválna šola swimming school - potapljanje samostalnik
1. (šport) ▸ búvárkodásinštruktor potapljanja ▸ búvároktatótečaj potapljanja ▸ búvártanfolyamljubitelji potapljanja ▸ búvárkodás szerelmeserekord v potapljanju ▸ búvárrekordvarno potapljanje ▸ kontrastivno zanimivo biztonságos búvármerülésorganizirano potapljanje ▸ szervezett búvárkodásoprema za potapljanje ▸ búvárfelszerelésučenje potapljanja ▸ búvároktatástehnika potapljanja ▸ búvártechnikašola potapljanja ▸ búváriskolatekmovalno potapljanje ▸ versenyszerű búvárkodásnočno potapljanje ▸ éjszakai búvárkodásjeklenka za potapljanje ▸ búvárpalackpotapljanje pod ledom ▸ jég alatti búvárkodásPovezane iztočnice: avtonomno potapljanje, globinsko potapljanje, jamsko potapljanje, oprema za avtonomno potapljanje, potapljanje na dah, potapljanje na dih, potapljanje na vdih, prosto potapljanje, rekreativno potapljanje, tehnično potapljanje, športno potapljanje
2. (spuščanje pod gladino) ▸ elsüllyesztéspotapljanje plovil ▸ vízi jármű elsüllyesztésepotapljanje odpadkov ▸ hulladék elsüllyesztése - prae-scrībō -ere -scrīpsī -scrīptum (prae in scrībere)
1. spredaj napisati (zapisati), postaviti (postavljati) na začetek, (pis(me)no) postaviti (postavljati) na začetek, na(d)pisati: sibi quae Vari praescripsit pagina nomen V. ki ima spredaj zapisano, spredaj nosi ime, diplomatibus nullum principium praescribere T., nomen libro, epistulae titulum Gell., auctoritates praescriptae Ci. v pooblastilo (poverilo senatnega sklepa) napisana imena (prisotnih senatorjev); abs.: ut praescripsimus Vell. kakor smo prej (zapisali =) omenili; occ.
a) uporabiti za (kot) pretvezo: frustra aliquem T.
b) (kot jur. t.t.) uporabiti ugovor za pretvezo, nasproti postaviti ugovor, ugovarjati: Q., Icti.
2. metaf.
a) predpis(ov)ati, vele(va)ti, ukaz(ov)ati, odrediti (odrejati): ut ipse praescripserat N., munia H., iura civibus Ci., senatui, quae sunt agenda Ci.; s finalnim stavkom: N., in foedere praescriptum est, ut navem dare necesse sit Ci.; z inf.: T., mos praescribit praetores in parentum loco esse oportere Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: senatui, quae bella sint gerenda, praescribo Ci., quid fieri oporteret, non minus commode ipsi sibi praescribere quam ab aliis doceri poterant C.
b) načrta(va)ti, (na)risati: lineamenta Plin.; pren.: formam futuri principatus T. pred oči (po)staviti podobo … — Subst. pt. pf. praescriptum -ī, n
1. predpis za pisanje ali učenje na pamet: Sen. ph., Q.
2. predpisana (naznačena, označena, določena) meja, predpisano (naznačeno, označeno, določeno) področje, območje: intra praescriptum equitare H.
3. metaf. predpis, pravilo, smernica, vodilo, ravnilo: alterius praescriptum C., ad praescriptum consulis L., omnia legum praescripto fieri videbitis Ci., praescripta calcis (= meta) Lucr.
Opomba: Sinkop. pf. praescripsti: Ter. - pripravljenost1 ženski spol (-i …)
1. die Bereitschaft (za službo/usluge Dienstbereitschaft za kompromise [Kompromißbereitschaft] Kompromissbereitschaft, na konflikt, spopad Konfliktbereitschaft, za pogajanja Verhandlungsbereitschaft, za tveganje Risikobereitschaft, na žrtve Opferbereitschaft, pomagati Hilfsbereitschaft, za komuniciranje Kommunikationsbereitschaft, za pogovor Gesprächsbereitschaft, Diskussionsbereitschaft, za učenje Lernbereitschaft, za vlaganja Investitionsbereitschaft, za vožnjo Fahrbereitschaft), (odločenost za) die Willigkeit (za varčevanje Sparwilligkeit), Bereitwilligkeit, (veselje do) die Freude, -freude (za eksperimentiranje Experimentierfreude)
pripravljenost na žrtve die Opferbereitschaft, der Opfermut
figurativno izraziti svojo pripravljenost sich bereit erklären (zu) - sepolto
A) agg.
1.
morto e sepolto pren. pog. od vseh pozabljen
2. pren. zakopan, zatopljen:
essere sepolto nello studio biti zatopljen v učenje
3. pren. skrit
B) m (f -ta) zakopana oseba:
le sepolte vive pren. klavzurne redovnice - skŕb (-í) f
1. preoccupazione, affanno, assillo, apprensione, cura, grattacapo, croce:
biti v skrbeh esser in pensiero, essere preoccupato
skrbi ga mučijo, grizejo, morijo, tarejo le preoccupazioni lo tormentano, rodono, affannano
delati komu skrbi procurare grattacapi a qcn.
odriniti, pregnati, potlačiti skrbi cacciare (via) le apprensioni, gli affanni
2. pren. (dolžnost, obveznost) dovere, cura, obbligo, impegno:
ker ima druge skrbi, zanemarja družino poiché ha altri obblighi, trascura la famiglia
učenje naj bo tvoja glavna skrb lo studio sia il tuo principale dovere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti brez skrbi vivere tranquillo, senza pensieri
inter. brez skrbi, vse se bo srečno končalo niente paura, tutto andrà per il meglio
šola mu je deveta, zadnja skrb della scuola non gliene importa niente
PREGOVORI:
majhni otroci majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi figli piccoli fastidi piccoli, figli grandi fastidi grandi - spanj|e1 srednji spol (-a …) das Schlafen, der Schlaf (nočno Nachtschlaf, globoko Tiefschlaf), der Schlafzustand
zdravilno spanje medicina die Schlaftherapie, der Heilschlaf
figurativno spanje pravičnega der Schlaf des Gerechten
center za regulacijo spanja das Schlafzentrum
… spanja Schlaf-
(faza das Schlafstadium, globina die Schlaftiefe, motnja die Schlafstörung, pomanjkanje der Schlafmangel, utrgovanje der Schlafentzug)
potrebovati veliko spanja viel Schlaf brauchen, schlafbedürftig sein
brez spanja schlaflos
iztrgati/ planiti iz spanja aus dem Schlaf schrecken
vreči iz spanja aus dem Schlaf reißen
planiti iz spanja aufschrecken
pijan od spanja vom Schlaf benommen, schlaftrunken
potreba po spanju das Schlafbedürfnis
pred spanjem vor dem Schlafengehen
branje pred spanjem die Bettlektüre
napitek pred spanjem der Schlaftrunk, Schlummertrunk
molitev pred spanjem das Nachtgebet
v spanju im Schlaf(e)
hoditi v spanju schlafwandeln, traumwandeln
položaj v spanju/med spanjem die Schlafstellung
učenje v spanju die Schlaflernmethode
v najglobljem spanju im besten Schlaf - studious [stjú:diəs] pridevnik (studiously prislov)
študijski, učenjaški, nagnjen k študiju, k študiranju; marljiv, skrben, pazljiv, prizadeven
zastarelo nameren, premišljen, kontemplativen
with studious care z veliko skrbnostjo
to be studious of paziti na, biti zaskrbljen za
to be studious to prizadevati si za
to be studious to please rad drugim ugajati
he has a studious turn rad ima učenje (študij, knjige)
to live (to lead) a studious life posvečati se študiju, pridno študirati - swimming [swímiŋ]
1. samostalnik
plavanje
figurativno občutek omotice
swimming of the head vrtoglavica
to have a swimming in one's head imeti vrtoglavico
2. pridevnik
plavalen, plavajoč; preplavljen; ves moker
figurativno vrtoglav
figurativno lahek, gladek, uspešen; solzen
swimming eyes zasolzene, solzne oči
swimming instructor plavalni učitelj
swimming belt plavalni pas (za učenje plavanja)
swimming bladder = swim bladder
swimming hole globoko mesto za plavanje (v potoku)
swimming suit plavalna, kopalna obleka
swimming pool plavalni bazen, kopališče - šah samostalnik
1. (namizna igra) ▸ sakkpartija šaha ▸ sakkjátszmaljubitelji šaha ▸ sakkrajongókekipni šah ▸ csapatsakkfigura pri šahu ▸ sakkfiguraučenje šaha ▸ sakk-tanulásigranje šaha ▸ sakkozásigrati šah ▸ sakkozikturnir v šahu ▸ sakktornaprvak v šahu ▸ sakkbajnokženski šah ▸ női sakkmoški šah ▸ férfi sakkSopomenke: klasični šah
Povezane iztočnice: dopisni šah, hitropotezni šah, pospešeni šah
2. (šahovska garnitura) ▸ sakk-készlet, sakktáblažepni šah ▸ zsebsakkMožakarja si odpreta pivo, na zaboj položita šah in postavita figure. ▸ A két férfi kibontja a sörét, felrakja a ládára a sakktáblát, és felállítja a sakkfigurákat.
Obiskovalci si že lahko ogledajo prve razstave - filatelistično in razstavo šahov z vsega sveta. ▸ A látogatók már megtekinthetik az első kiállításokat – a bélyegkiállítást és a világ minden tájáról származó sakk-készleteket.
Sopomenke: šahovska garnitura
3. (položaj v igri) ▸ sakknapovedati šah ▸ sakkot adFigura, ki prestreže šah na lastnega kralja, lahko sama s šahom napade nasprotnikovega kralja. ▸ Az a sakkfigura, amelyik elhárítja a királya elleni sakkot, az ellenfél királyának sakkot adhat.
Povezane iztočnice: dvojni šah, večni šah, šah mat, šah-mat
4. nekdaj (vladarski naslov) ▸ sahvladavina šaha ▸ sah uralmastrmoglavljenje šaha ▸ sah bukásapadec šaha ▸ sah bukásairanski šah ▸ iráni sahTeheranu in Iranu so vladali šahi, med njimi je najslavnejša dinastija Pahlavi. ▸ Teheránban és Iránban sahok uralkodtak, köztük a leghíresebb a Pahlavi dinasztia. - tas [tɑ] masculin kup, kopica
un tas de (familier) mnogo
connaître un tas de gens poznati mnogo ljudi
tas de foin kopica sena
un tas de questions, de mensonges kup vprašanj, laži
grève féminin sur le tas stavka z zasedbo delovišča
apprentissage masculin sur le tas vajeništvo, vajeniško učenje v podjetju
être sur le tas (populaire) biti na delu, delati
mettre en tas spraviti na kup, (na)kopičiti
se mettre, être en tas (na)kopičiti se
prendre sur le tas zasačiti, zalotiti pri samem dejanju
taper dans le tas obilno si postreči