Franja

Zadetki iskanja

  • lectīcula -ae, f (demin. lectīca)

    1. lična in zložljiva nosilna posteljica, majhna nosilnica: quorum de sententia (sc. illum) lecticulā in curiam esse delatum Ci., Scipio lecticulā in aciem illatus L., in lecticula vehi, lecticulae pallia diducere Eutr.

    2. (borno) mrtvaško nosilce: elatus est in lecticula (sc. Atticus) … sine ulla pompa funeris N.

    3. počivalnica za učenje in pisanje, učni blazinjak: a cena lucubratoriam se in lecticulam recepit Suet.; metaf. kokošje gnezdo: Ap.
  • lectulus -ī, m (demin. lectus) ležišče, in sicer

    1. postelja za spanje: caelebs Ci. samska, qui sese … me in meo lectulo interfecturos pollicerentur Ci., philosophi in suis lectulis plerumque moriuntur Ci., in lectulo precario mori Sen. rh., l. obscaenus Sen. rh. vlačugina postelja, lecti flexiles Amm. zložljive postelje; occ. poročna ali zakonska postelja: quas utrimque pugnas felix lectulus et lucerna vidit … ! Mart.; popolno: l. matrimonialis Ps.-Q. ali l. genialis Arn.

    2. obmizno ležišče, obmizni blazinjak: statuite hic lectulos Pl., lectulos iube sterni nobis Ter. = daj pogrniti (mizo)!, stravit pelliculis haedinis lecticulos Punicanos Ci.

    3. počivalnica za učenje in pisanje, učni blazinjak (Rimljani so pisali in se učili večinoma leže): l. in exhedra positus Ci., uno in lectulo erudituli ambo Cat. (prim. lecticulus), nec, consuete, meum, lectule, corpus habes O., visus est sibi … iacere in lectulo suo compositus in habitum studentis Plin. iun.

    4. slovesno ozaljšan mrtvaški oder: tres modo lectulos in suprema retineri iubet T.
  • lectus2 -ī, m (indoev. kor. *legh- ležati; prim. gr. λέχος postelja, λέκτρον ležišče, posteljica, maternica, tabor, ἄλοχος posteljna družica = soproga, λέκτο, ἔλεκτο legel je, λόχος ležišče, zaseda, porod, λεχώ „posteljnica“ = porodnica, lat. lēx, lectīca, sl. leči, ležati, (po)ložiti = hr. lèći (lȅžēm, lȅgnēm), sl. lega, got. ligan = stvnem. liggen = nem. liegen, got. lagjan, stvnem. lāga = nem. Lage) ležišče, in sicer

    1. postelja (za spanje): lecti loris subtenti Ca., l. cubicularis Ci. postelja za spanje, lecto teneri Ci. ali in lecto esse Ci. leže bolehati, v postelji prebolevati, descendere lecto Tib., surgere lecto Pl., l. argenteus Cu.; occ. poročna ali zakonska postelja, večinoma s pristavkom genialis Ci., H., iugalis V. ali adversus Pr. (ker je stala v atriju nasproti vrat); meton. l. caelebs O. samska postelja, postelja samca, samsko življenje, foedera lecti O. zakonska zveza, l. vacuus Pr. brez druga ali družice, brez ljubezni.

    2. obmizno ležišče, obmizni blazinjak: sternite lectos Pl. = pogrnite (mizo)!, lectus est stratus Pl., non quaero unde habueris L tricliniorum lectos Ci., recumbere lectos H., in imo lecto residere Suet., l. ligneus Sen. ph., tricliniaris Plin., Lamp., convivalis T.

    3. počivalnica za branje, pisanje in učenje (kar so Rimljani počeli večinoma leže), učni blazinjak: quaedam lectum et otium et secretum desiderant Sen. ph.

    4. slovesno ozaljšan mrtvaški oder: flebis et arsuro positum me … lecto Tib., l. funebris Val. Max., lecto funebri aptatus Petr., in lecto componi Sen. ph., corpus denique ipsum impositum lecto erat Q., lectum in forum detulerunt Suet. Soobl.
    a) lectus -ūs, m: Pl., Corn. ap. Prisc., Sen. ph.
    b) lectum -ī, n: Ulp. (Dig.)
  • marljiv pridevnik
    1. (o delavnosti) ▸ szorgalmas, szorgos, serény
    marljiv delavec ▸ szorgalmas munkás
    Čeprav je bil izjemen garač in marljiv delavec, ni od tega nikoli imel tudi gmotnih koristi. ▸ Habár kőkeményen és serényen dolgozott, ebből sosem származott anyagi előnye.
    marljiv učenec ▸ szorgos tanuló
    marljiv človek ▸ serény ember
    marljiva čebela ▸ szorgalmas méh
    Med, ta sladki naravni pridelek marljivih čebel, je vsestransko blagodejen za zdravje. ▸ A méz, a szorgalmas méhek édes, természetes terméke számos jótékony hatással bír az egészségre.
    marljive roke ▸ szorgos kezek
    Marljive roke vsakega delavca v tobačni tovarni zvijejo tudi preko 100 cigar na dan. ▸ A dohánygyári munkások szorgos kezei alól akár száznál is több szivar kerül ki naponta.
    zelo marljiv ▸ nagyon szorgalmas
    marljiva učenka ▸ szorgalmas tanuló
    marljiva študentka ▸ szorgalmas hallgató

    2. (o dejanjih) ▸ szorgalmas, szorgos, serény
    marljivo delo ▸ serény munka
    Že lani smo dobre rezultate dosegli s trdim in marljivim delom, ki je letos še bolj profesionalno. ▸ Már tavaly is jó eredményeket értünk el kemény és szorgalmas munkával, idén pedig még inkább professzionális módon dolgozunk.
    marljivo učenje ▸ szorgalmas tanulás
    Oče ga je priganjal k marljivejšemu učenju, vendar ni bil tak čudežni otrok, ki gre pri enajstih letih že študirat. ▸ Apja serényebb tanulásra ösztökélte, de nem tartozott azok közé a csodagyerekek közé, akik 11 évesen már egyetemre mennek.
    marljiva vadba ▸ szorgalmas gyakorlás
    Za trud in marljivo vadbo je bil nagrajen, da si je kot mladinec leta 1953 ogledal v Rimu svetovno prvenstvo v orodni telovadbi. ▸ Erőfeszítéseiért és szorgalmas edzésmunkájáért jutalmul még juniorként megnézhette az 1953-as római szertornász-világbajnokságot.
    marljiv študij ▸ szorgalmas tanulás
  • memoriranje samostalnik
    (učenje) ▸ memorizálás
  • mnemōnico agg. (m pl. -ci)

    1. spominski; mnemotehničen

    2. slabš. zgolj spominski, na pamet:
    apprendimento mnemonico učenje na pamet
  • naváditi (-im) | navájati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. addestrare, insegnare, allenare:
    navaditi brati, pisati insegnare a leggere, a scrivere
    navajati mladino na učenje allenare i giovani allo studio

    2. abituare, assuefare; avvezzare:
    navaditi na novo okolico abituare al nuovo ambiente

    B) naváditi se (-im se) | navájati se (-am se) perf., imperf. refl. imparare, abituarsi, assuefarsi:
    navaditi se na mamila assuefarsi alla droga
    navaditi se na napore assuefarsi alle fatiche
  • nemščina samostalnik
    (nemški jezik) ▸ német [nyelv]
    prevesti v nemščino ▸ németre fordít
    knjižna nemščina ▸ irodalmi német nyelv
    profesorica nemščine ▸ némettanár
    učenje nemščine ▸ németet tanít
    pouk nemščine ▸ németóra
    tečaj nemščine ▸ német nyelvtanfolyam
    znanje nemščine ▸ német nyelvtudás
    poučevati nemščino ▸ németet tanít
    preveden v nemščino ▸ németre fordított
    obvladati nemščino ▸ tud németül
    govoriti nemščino ▸ beszél németül
    prevesti iz nemščine ▸ németről fordít
    prevod v nemščino ▸ német fordítás
    napisan v nemščini ▸ németül íródott, német nyelven íródott
    pisati v nemščini ▸ németül ír
    pogovarjati se v nemščini ▸ németül beszélget
    učiti se nemščine ▸ németet tanul
    naučiti se nemščine ▸ németet megtanul
    učiteljica nemščine ▸ némettanár
    učitelj nemščine ▸ némettanár
    profesor nemščine ▸ némettanár
    iziti v nemščini ▸ németül megjelenik
    Sodeč po Guinnessovi knjigi rekordov iz leta 1996 je to najdaljša beseda v nemščini. ▸ Az 1996-os Guinness Rekordok Könyve szerint ez a leghosszabb szó a német nyelvben.
    Sopomenke: nemški jezik
    Povezane iztočnice: avstrijska nemščina, nizka nemščina, visoka nemščina, pensilvanska nemščina, srednja visoka nemščina, stara visoka nemščina, švicarska nemščina
  • pamet ženski spol (-i …) der Verstand, die Vernunft; strokovno: praktische Vernunft; pogovorno: die Grütze, das Köpfchen
    zdrava pamet der gesunde Menschenverstand
    počasna pamet die Begriffsstutzigkeit
    počasne pameti begriffsstutzig, schwer von Begriff
    figurativno imeti več sreče kot pameti mehr Glück als Verstand haben
    imej no pamet! nimm doch Verstand an!
    soliti pamet komu (jemandem) dareinreden, ins Handwerk pfuschen
    srečala ga je pamet figurativno er ist zur Vernunft gekommen
    tu se človeku pamet ustavi figurativno da steht der Verstand still
    pamet je boljša kot žamet Weisheit ist besser als Gold und Silber
    k pameti:
    priti k pameti Vernunft annehmen/zur Vernunft kommen
    spraviti k pameti zur Vernunft bringen

    na pamet aus dem Kopf, auswendig, aus dem Stegreif
    računanje na pamet das Kopfrechnen
    računati na pamet im Kopf rechnen
    učenje na pamet das Auswendiglernen
    učiti se na pamet auswendig lernen
    znati na pamet auswendig können

    ob pamet von Sinnen (biti ob pamet von Sinnen sein)
    spravljati ob pamet wahnsinnig machen

    po pameti der Vernunft nach, vernunftgemäß
    pri pameti:
    biti pri pameti seine fünf Sinne beisammen haben
    nisi pri pravi pameti du hast wohl nicht alle beieinander

    zoper pamet vernunftwidrig
    zoper zdravo pamet wider alle Vernunft
  • plaválen swimming; used for (ali in) swimming; natatorial

    plaválni mehur (ribji) air bladder, sound, (za učenje plavanja) water wings pl
    plaválni mojster swimming master
    plaválna lastnost (vzgon) buoyancy
    plaválna kožica web
    plaválna noga webbed foot, (rakov) swimmeret
    plaválni telovnik life jacket, ZDA life preserver, ZDA žargon aeronavtika Mae West
    plaválna šola swimming school
  • potapljanje samostalnik
    1. (šport) ▸ búvárkodás
    inštruktor potapljanja ▸ búvároktató
    tečaj potapljanja ▸ búvártanfolyam
    ljubitelji potapljanja ▸ búvárkodás szerelmese
    rekord v potapljanju ▸ búvárrekord
    varno potapljanjekontrastivno zanimivo biztonságos búvármerülés
    organizirano potapljanje ▸ szervezett búvárkodás
    oprema za potapljanje ▸ búvárfelszerelés
    učenje potapljanja ▸ búvároktatás
    tehnika potapljanja ▸ búvártechnika
    šola potapljanja ▸ búváriskola
    tekmovalno potapljanje ▸ versenyszerű búvárkodás
    nočno potapljanje ▸ éjszakai búvárkodás
    jeklenka za potapljanje ▸ búvárpalack
    potapljanje pod ledom ▸ jég alatti búvárkodás
    Povezane iztočnice: avtonomno potapljanje, globinsko potapljanje, jamsko potapljanje, oprema za avtonomno potapljanje, potapljanje na dah, potapljanje na dih, potapljanje na vdih, prosto potapljanje, rekreativno potapljanje, tehnično potapljanje, športno potapljanje

    2. (spuščanje pod gladino) ▸ elsüllyesztés
    potapljanje plovil ▸ vízi jármű elsüllyesztése
    potapljanje odpadkov ▸ hulladék elsüllyesztése
  • prae-scrībō -ere -scrīpsī -scrīptum (prae in scrībere)

    1. spredaj napisati (zapisati), postaviti (postavljati) na začetek, (pis(me)no) postaviti (postavljati) na začetek, na(d)pisati: sibi quae Vari praescripsit pagina nomen V. ki ima spredaj zapisano, spredaj nosi ime, diplomatibus nullum principium praescribere T., nomen libro, epistulae titulum Gell., auctoritates praescriptae Ci. v pooblastilo (poverilo senatnega sklepa) napisana imena (prisotnih senatorjev); abs.: ut praescripsimus Vell. kakor smo prej (zapisali =) omenili; occ.
    a) uporabiti za (kot) pretvezo: frustra aliquem T.
    b) (kot jur. t.t.) uporabiti ugovor za pretvezo, nasproti postaviti ugovor, ugovarjati: Q., Icti.

    2. metaf.
    a) predpis(ov)ati, vele(va)ti, ukaz(ov)ati, odrediti (odrejati): ut ipse praescripserat N., munia H., iura civibus Ci., senatui, quae sunt agenda Ci.; s finalnim stavkom: N., in foedere praescriptum est, ut navem dare necesse sit Ci.; z inf.: T., mos praescribit praetores in parentum loco esse oportere Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: senatui, quae bella sint gerenda, praescribo Ci., quid fieri oporteret, non minus commode ipsi sibi praescribere quam ab aliis doceri poterant C.
    b) načrta(va)ti, (na)risati: lineamenta Plin.; pren.: formam futuri principatus T. pred oči (po)staviti podobo … Subst. pt. pf. praescriptum -ī, n

    1. predpis za pisanje ali učenje na pamet: Sen. ph., Q.

    2. predpisana (naznačena, označena, določena) meja, predpisano (naznačeno, označeno, določeno) področje, območje: intra praescriptum equitare H.

    3. metaf. predpis, pravilo, smernica, vodilo, ravnilo: alterius praescriptum C., ad praescriptum consulis L., omnia legum praescripto fieri videbitis Ci., praescripta calcis (= meta) Lucr.

    Opomba: Sinkop. pf. praescripsti: Ter.
  • pripravljenost1 ženski spol (-i …)

    1. die Bereitschaft (za službo/usluge Dienstbereitschaft za kompromise [Kompromißbereitschaft] Kompromissbereitschaft, na konflikt, spopad Konfliktbereitschaft, za pogajanja Verhandlungsbereitschaft, za tveganje Risikobereitschaft, na žrtve Opferbereitschaft, pomagati Hilfsbereitschaft, za komuniciranje Kommunikationsbereitschaft, za pogovor Gesprächsbereitschaft, Diskussionsbereitschaft, za učenje Lernbereitschaft, za vlaganja Investitionsbereitschaft, za vožnjo Fahrbereitschaft), (odločenost za) die Willigkeit (za varčevanje Sparwilligkeit), Bereitwilligkeit, (veselje do) die Freude, -freude (za eksperimentiranje Experimentierfreude)
    pripravljenost na žrtve die Opferbereitschaft, der Opfermut
    figurativno izraziti svojo pripravljenost sich bereit erklären (zu)
  • sepolto

    A) agg.

    1.
    morto e sepolto pren. pog. od vseh pozabljen

    2. pren. zakopan, zatopljen:
    essere sepolto nello studio biti zatopljen v učenje

    3. pren. skrit

    B) m (f -ta) zakopana oseba:
    le sepolte vive pren. klavzurne redovnice
  • skŕb (-í) f

    1. preoccupazione, affanno, assillo, apprensione, cura, grattacapo, croce:
    biti v skrbeh esser in pensiero, essere preoccupato
    skrbi ga mučijo, grizejo, morijo, tarejo le preoccupazioni lo tormentano, rodono, affannano
    delati komu skrbi procurare grattacapi a qcn.
    odriniti, pregnati, potlačiti skrbi cacciare (via) le apprensioni, gli affanni

    2. pren. (dolžnost, obveznost) dovere, cura, obbligo, impegno:
    ker ima druge skrbi, zanemarja družino poiché ha altri obblighi, trascura la famiglia
    učenje naj bo tvoja glavna skrb lo studio sia il tuo principale dovere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti brez skrbi vivere tranquillo, senza pensieri
    inter. brez skrbi, vse se bo srečno končalo niente paura, tutto andrà per il meglio
    šola mu je deveta, zadnja skrb della scuola non gliene importa niente
    PREGOVORI:
    majhni otroci majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi figli piccoli fastidi piccoli, figli grandi fastidi grandi
  • spanj|e1 srednji spol (-a …) das Schlafen, der Schlaf (nočno Nachtschlaf, globoko Tiefschlaf), der Schlafzustand
    zdravilno spanje medicina die Schlaftherapie, der Heilschlaf
    figurativno spanje pravičnega der Schlaf des Gerechten
    center za regulacijo spanja das Schlafzentrum
    … spanja Schlaf-
    (faza das Schlafstadium, globina die Schlaftiefe, motnja die Schlafstörung, pomanjkanje der Schlafmangel, utrgovanje der Schlafentzug)
    potrebovati veliko spanja viel Schlaf brauchen, schlafbedürftig sein
    brez spanja schlaflos
    iztrgati/ planiti iz spanja aus dem Schlaf schrecken
    vreči iz spanja aus dem Schlaf reißen
    planiti iz spanja aufschrecken
    pijan od spanja vom Schlaf benommen, schlaftrunken
    potreba po spanju das Schlafbedürfnis
    pred spanjem vor dem Schlafengehen
    branje pred spanjem die Bettlektüre
    napitek pred spanjem der Schlaftrunk, Schlummertrunk
    molitev pred spanjem das Nachtgebet
    v spanju im Schlaf(e)
    hoditi v spanju schlafwandeln, traumwandeln
    položaj v spanju/med spanjem die Schlafstellung
    učenje v spanju die Schlaflernmethode
    v najglobljem spanju im besten Schlaf
  • studious [stjú:diəs] pridevnik (studiously prislov)
    študijski, učenjaški, nagnjen k študiju, k študiranju; marljiv, skrben, pazljiv, prizadeven
    zastarelo nameren, premišljen, kontemplativen

    with studious care z veliko skrbnostjo
    to be studious of paziti na, biti zaskrbljen za
    to be studious to prizadevati si za
    to be studious to please rad drugim ugajati
    he has a studious turn rad ima učenje (študij, knjige)
    to live (to lead) a studious life posvečati se študiju, pridno študirati
  • swimming [swímiŋ]

    1. samostalnik
    plavanje
    figurativno občutek omotice

    swimming of the head vrtoglavica
    to have a swimming in one's head imeti vrtoglavico

    2. pridevnik
    plavalen, plavajoč; preplavljen; ves moker
    figurativno vrtoglav
    figurativno lahek, gladek, uspešen; solzen

    swimming eyes zasolzene, solzne oči
    swimming instructor plavalni učitelj
    swimming belt plavalni pas (za učenje plavanja)
    swimming bladder = swim bladder
    swimming hole globoko mesto za plavanje (v potoku)
    swimming suit plavalna, kopalna obleka
    swimming pool plavalni bazen, kopališče
  • šah samostalnik
    1. (namizna igra) ▸ sakk
    partija šaha ▸ sakkjátszma
    ljubitelji šaha ▸ sakkrajongók
    ekipni šah ▸ csapatsakk
    figura pri šahu ▸ sakkfigura
    učenje šaha ▸ sakk-tanulás
    igranje šaha ▸ sakkozás
    igrati šah ▸ sakkozik
    turnir v šahu ▸ sakktorna
    prvak v šahu ▸ sakkbajnok
    ženski šah ▸ női sakk
    moški šah ▸ férfi sakk
    Sopomenke: klasični šah
    Povezane iztočnice: dopisni šah, hitropotezni šah, pospešeni šah

    2. (šahovska garnitura) ▸ sakk-készlet, sakktábla
    žepni šah ▸ zsebsakk
    Možakarja si odpreta pivo, na zaboj položita šah in postavita figure. ▸ A két férfi kibontja a sörét, felrakja a ládára a sakktáblát, és felállítja a sakkfigurákat.
    Obiskovalci si že lahko ogledajo prve razstave - filatelistično in razstavo šahov z vsega sveta. ▸ A látogatók már megtekinthetik az első kiállításokat – a bélyegkiállítást és a világ minden tájáról származó sakk-készleteket.
    Sopomenke: šahovska garnitura

    3. (položaj v igri) ▸ sakk
    napovedati šah ▸ sakkot ad
    Figura, ki prestreže šah na lastnega kralja, lahko sama s šahom napade nasprotnikovega kralja. ▸ Az a sakkfigura, amelyik elhárítja a királya elleni sakkot, az ellenfél királyának sakkot adhat.
    Povezane iztočnice: dvojni šah, večni šah, šah mat, šah-mat

    4. nekdaj (vladarski naslov) ▸ sah
    vladavina šaha ▸ sah uralma
    strmoglavljenje šaha ▸ sah bukása
    padec šaha ▸ sah bukása
    iranski šah ▸ iráni sah
    Teheranu in Iranu so vladali šahi, med njimi je najslavnejša dinastija Pahlavi. ▸ Teheránban és Iránban sahok uralkodtak, köztük a leghíresebb a Pahlavi dinasztia.
  • tas [tɑ] masculin kup, kopica

    un tas de (familier) mnogo
    connaître un tas de gens poznati mnogo ljudi
    tas de foin kopica sena
    un tas de questions, de mensonges kup vprašanj, laži
    grève féminin sur le tas stavka z zasedbo delovišča
    apprentissage masculin sur le tas vajeništvo, vajeniško učenje v podjetju
    être sur le tas (populaire) biti na delu, delati
    mettre en tas spraviti na kup, (na)kopičiti
    se mettre, être en tas (na)kopičiti se
    prendre sur le tas zasačiti, zalotiti pri samem dejanju
    taper dans le tas obilno si postreči