Franja

péripatéticien, ne [-tetisjɛ̃, ɛn] adjectif peripatetičen; masculin učenec ali privrženec Aristotelove filozofije, peripatetik; féminin, familier prostitutka, pocestnica

pètāk -áka m
1. zgod. petak, nedanji denar
2. petleten fant, učenec petega razreda

pez (množina: peces) moški spol riba; rečna riba; figurativno slab učenec; novinec

pez espada (riba) mečarica
pez hembra ikrnica, riba samica
pez macho, pez lechal mlečnik; riba samica
pez (de) palo polenovka
estoy pez en ello nimam pojma o tem
el pez pica riba prijema (za vabo)
salga pez o salga rana na slepo
¡yo me río de los peces de colores! to mi ne gre do živega
pez volador leteča riba

platonist [pléitənist] samostalnik
platonik, učenec Platonove filozofije

premier, ère [prəmje, ɛr] adjectif prvi; poprejšnji, prvoten; pra-; najvažnejši, najpomembnejši, najvišji, najbistvenejši; glavni; masculin prvo nadstropje; prvi dan v mesecu; najboljši učenec v razredu; féminin vozovnica 1. razreda; théâtre premiera; prva vrsta, loža; 1. razred francoske gimnazije; šefinja (damskega) salona; typographie prva korektura (stolpci); automobilisme prva prestava

tout premier čisto prvi
dès le premier jour že od prvega dne (dalje)
de première! (familier) izvrstno! izredno! prima!
en premier lieu predvsem, v prvi vrsti
au, du premier coup pri prvem poskusu
de première main iz prve roke
la tête la première z glavo naprej
de premier choix prvovrsten
premier de l'an novoletni dan
le premier Empire prvo cesarstvo (1804-1815)
premier (ministre) ministrski predsednik (v Veliki Britaniji)
premier-né a prvorojen; masculin prvorojenec
première page féminin naslovna stran
premier plan masculin ospredje
le premier venu prvi prišlec, kdorkoli
enfant masculin du premier lit otrok iz prvega zakona
enseignement masculin du premier degré osnovno šolstvo
corriger en première (typographie) napraviti prvo korekturo
jeune premier masculin, (théâtre) mladi ljubimec
matières féminin pluriel premières surovine
nombre masculin premier praštevilo

primero moški spol vodja (tolpe); najboljši učenec v razredu

Proculus -ī, m (= qui natus est patre peregrinante a patriā procul P. F.) Prókul, rimsko moško ime

1. Iūlius Proculus Julij Prokul, rimski senator, ki mu je Romul baje naznanil, da hoče biti čaščen kot Kvirin (Quirinus): Ci., L.

2. Sempronius Proculus Sempronij Prokul, sloveč pravni strokovnjak: Dig. — Od tod Proculiānus ali Proculēiānus -ī, m prókulovec, Prókulov učenec ali privrženec: Icti.

3. Avgustov osvobojenec: Suet.

prvorázredac -eca m prvček, učenec prvega razreda

psaltírac -rca m v nekdanjih samostankih šolah učenec, ki se je učil iz psalterja kot učne knjige

pučkoškólac -lca m ljudskošolec, učenec ljudske šole

Pȳthagorās -ae, acc. -am in -ān, m (Πυϑαγόρας) Pitágora, grški filozof z otoka Samos, ki se je, potem ko je prepotoval Egipt in Grčijo, okrog l. 540 naselil v Spodnji Italiji (v Krotonu in Metapontu) ter tam ustanovil filozofsko šolo, ki je po njem nosila tudi ime: L., Ci., Mart., Ap. idr. Kot začetnik nauka o preseljevanju (metempsihozi) duš je trdil, da je živel že za časa trojanske vojne v podobi Evforba (Euphorbus, Εὔφορβος); od tod Pythagoras renatus H. in Panthoides (gl. Panthoidēs) H., littera Pythagorae Pers., Lact. črka Y (gr. υ, Υ), s katero je Pitagora baje primerjal različni življenjski poti čednosti (kreposti) in pregrešnosti = bivium Pythagorae Aus. — Od tod adj.

1. Pȳthagorēus (Pȳthagorīus) (Πυϑαγόρειος) Pitágorov, pitágorski, pitagoréjski: brassica Ca., dogma Lab. ap. Prisc., somnia H., pavo Pers. (Enij je namreč v svojih pesmih omenil, da je v sanjah izvedel, da se je Homerjeva duša preselila v pava in potem prešla v njega (Enija) samega), mos Plin.; subst. Pȳthagorēus (Pȳthagorīus) -ēī, m Pitágorov učenec (naslednik, slednik, privrženec, pristaš), pitágorovec, pitagoréjec: Varr., Ci.

2. Pȳthagoricus 3 (Πυϑαγορικός) Pitágorov, pitágorski, pitagoréjski: libri L., philosophia Plin., schola Sen. ph., disciplina Boet.; subst. Pȳthagoricus -ī, m Pitágorov učenec (naslednik, slednik, privrženec, pristaš), pitágorovec, pitagoréjec: Sen. ph.; v pl.: Lact., Hier., Ambr., Boet.

pythagoricien, ne [pitagɔrisjɛ̃, ɛn] adjectif pitagorejski; masculin Pitagorov učenec

rapin [rapɛ̃] masculin, familier slikarski učenec; péjoratif slab slikar, mazač, packač

saint-cyrien [-sirjɛ̃] masculin učenec vojaške šole v Saint-Cyru

sèdmāk -áka m
1. vse, kar je zaznamovano s številko sedem, sedemleten konj, otrok, učenec sedmega razreda, tekmovalec s številko sedem itd.
2. agr. sorta fižola

Sōcratēs -is in -ī, acc. -em, pa tudi -ēn, voc. včasih -e, m (Σωκράτης) Sókrat

1. atenski filozof, rojen l. 469, nasprotnik sofistov. Kot veleizdajalec in pohujševalec mladine je bil obsojen na smrt l. 399: Pl., Ci., Val. Max. idr.; pl. Socratae apel.: cur non aliquando possint omnia quoque paria usu venire, ut existant per huiuscemodi stellarum concursiones et similitudines Socratae simul et Antisthenae et Platones multi genere, forma, ingenio, moribus, vita omni et morte pari? Gell., sic Agathonis convivium, quia Socratas Phaedros Pausanias et Erysimachos habuit Macr. — Od tod adj. Sōcraticus 3 (Σωκρατικός) Sókratov, sókratski: philosophi Ci. sókratski filozofi, sókratovci, sokrátiki = Sokratovi učenci, pristaši Sokratove filozofske šole, sermones H. = filozofski, modroslovski, chartae H. spisi sokrátikov, domus H. Sokratova (filozofska) šola, opus O., interrogationes Q., sinus Pers. filozofiji (modroslovju) vdano, aliquem Socraticā fide diligere Petr., Socratici cinaedi Iuv. (mereč na Sokratovega ljubljenca Alkibiada); subst. Sōcraticus -ī, m sokrátik, sókratovec, Sókratov učenec ali pristaš, učenec Sókratove filozofske šole: Xenophon Varr., N.; večinoma pl. Sōcraticī -ōrum, m sokrátiki, sókratovci, Sókratovi učenci ali pristaši, učenci Sókratove filozofske šole: Ci.

2. grški slikar: Plin.

3. grški kipar: Plin.

Sonderschüler, der, učenec posebne šole

stooge [stu:dž]

1. samostalnik
predmet posmehovanja; lutka, marioneta, orodje v tujih rokah; trpin za tuje grehe; pomočnik, pomagač

2. neprehodni glagol
biti pomočnik ali učenec
aeronavtika patruljirati vedno nad istim področjem

šèstāk -áka m
1. vrsta preproge: tka šestak i sve pjevuši
2. šestleten konj, jelen
3. učenec šestega razreda

truant [trúənt]

1. samostalnik
lenuh, delomrznež, brezdelnež; zmuzné; potepinski učenec, "špricar"

to play truant namerno ne iti v šolo, "špricati" šolo

2. pridevnik
len, brezdelen, potepinski; zanemarjajoč svoje dolžnoati, zabušantski; ki namerno ne gre v šolo, špricarski; bloden (o mislih)

truant officer uradnik šolske uprave, ki preiskuje primere "špricanja" šole
truant school zgodovina vzgojni zavod

3. neprehodni glagol
pohajkovati, postopati, potepati se, lenariti, živeti brez dela, v brezdelju; čas zapravljati; namerno ne iti v šolo, "špricati"; zabušavati
figurativno zanemarjati svoje delo, svoje dolžnosti