Franja

jar|em¹ moški spol (-ma …) das Joch, -joch (nosilni Tragjoch, traktorski Schlepperjoch, zvona Glockenjoch, figurativno diktature Joch der Diktatur, suženjstva Joch der Sklaverei, tiranski Tyrannenjoch, turški Türkenjoch, zakonski Ehejoch, Joch der Ehe)
ročica jarma der Jocharm
vpreči v jarem ins Joch spannen
nadeti jarem einjochen

laški fižol stalna zveza
botanika Phaseolus coccineus (rastlina) ▸ tűzbab, törökbab
Sopomenke: turški fižol

livre² [livr] féminin funt (teža, denarna enota)

livre sterling funt šterling
livre égyptienne, turque egiptovski, turški funt

med¹ [é] moški spol (-u, ni množine) der Honig, Bienenhonig, -honig (cvetlični Blütenhonig, gozdni Waldhonig)
umetni med der Kunsthonig
turški med türkischer Honig
celica z medom die Honigzelle
kruh z medom das Honigbrot
kozarec medu das Honigglas
sladek kot med honigsüß
figurativno na ustih med, a v srcu led Honig auf der Zunge, Galle im Herzen
brez potu ni medu ohne Fleiß kein Preis

méd -ú honey

gozdni, divji méd, -ú wild honey
turški méd, -ú Turkish delight
méd, -ú v satovju honey in the comb
tekoč méd, -ú liquid honey, pure honey
trcan méd, -ú strained honey
sladek kot méd, -ú sweet as honey, honey-sweet
méd, -ú in mleko milk and honey
iti, prodajati se za méd, -ú (figurativno) to sell like hot cakes
to gre za méd, -ú (figurativno) it's going like hot cakes
nabirati méd, -ú to gather honey
dežela, kjer se cedita méd, -ú in mleko a land flowing with milk and honey

méd (-ú) m

1. miele; nettare; secrezione mellea:
sladek kot med dolce come il miele
akacijin, lipov med miele di acacia, di tiglio
čebelji, umetni med miele di ape, miele artificiale
točiti med torchiare il miele
točeni med miele centrifugato
pren. med in mleko latte e miele

2. pren. miele:
pren. iti za med andare a ruba

3. star. (medica) idromele; pren.
tam se cedi med in mleko paese dove scorre il latte e il miele, paese di Bengodi
pren. sam med ga je persona tutta miele
mazati koga z medom lisciare, lusingare, adulare qcn.
na to gredo ljudje kot muhe na med esserne attratti come le mosche dal miele
sekira mu je padla v med per lui è stato un terno al lotto
turški med miele turco
PREGOVORI:
na jeziku med, v srcu led volto di miele, cuore di fiele

muhar moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija der Fliegenschnäpper, v sestavi: -schnäpper (belovrati Halsbandschnäpper, črnoglavi Trauerschnäpper, kapski Kapschnäpper, mali Zwergschnäpper, modri Weißbauchschnäpper, modrogrli Blaukehlschnäpper, sivi Grauschnäpper, turški Halbringschnäpper)
črno-rdeči muhar Schwarzrotschnäpper
rdečečeli muhar Rotstirnschnäpper
debeloglavi muhar der Dickkopf
čopasti muhar Schopfschnäpper
črnočopasti muhar Schwarzschopfschnäpper
pisani muhar Paradiesschnäpper (indijski Indischer, kapski Kap-Paradiesschnäpper)
sivi muhar Grauschnäpper
širokorepi muhar der Fächerschwanz (navadni Gewöhnlicher, rdečečeli Rotstirn-Fächerschwanz)

nagelj¹ moški spol (-na …) rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvo die Gartennelke (kitajski Chinesische Nelke, žlahtni Edelnelke)
viseči/gorenjski nagelj die Hängenelke
turški nagelj die Büschelnelke
šopek nageljnov der Nelkenstrauß

nageljč|ek moški spol (-ka …) rastlinstvo, botanika (klinček) die Nelke (binkoštni Pfingstnelke, brkati Bartnelke, čudoviti Prachtnelke, deltasti Heidenelke, divji Steinnelke, ledeniški Gletschernelke, navadni der Kartäuser, Seguierov Buschnelke, turški Büschelnelke)

paša samostalnik
nekdaj (turški politični naziv) ▸ pasa, basaTurški paša si je domislil postaviti okop, za katerim bi se ob naskoku na grad lahko skrivali. ▸ A török pasának az volt az ötlete, hogy építsenek töltéseket, amelyek mögött megbújhatnak a támadáskor.

pontus -ī, m (tuj. gr. πόντος)

1. morje (glede na glob(oč)ino), odprto („debelo“) morje: H., O., Lucr., Sen. tr. idr., freta ponti V., tellus quoque et aequora ponti V.

2. morsko valovje, morski valovi: ecce, maris magnā claudit nos obice pontus V.; tudi morski val: ingens pontus in pupim ferit V. — Kot nom. propr. Pontus -ī, m (Πόντος εὔξεινος) Pónt(us) = Črno morje: O., Plin., Mel., in Ponti ore Ci., ad confinia Ponti Val. Fl.; meton.
a) Pónt(us) = pontsko (črnomorsko) primorje: Auct. b. Alx., nec quicquam ad nostras pervenit acerbius aures, ut sumus in Ponto, perveniatque precor O. (prim. njegovo delo Libri (Epistulae) ex Ponto), Medea ex eodem Ponto profugisse dicitur Ci.
b) pokrajina Pónt, dežela v Mali Aziji ob južni obali Črnega morja med Bitinijo in Armenijo, (Mitridatovo) póntsko kraljestvo, kraljestvo Pónt: Ci., V., Vell. — Od tod adj. Ponticus 3 (Ποντικός) póntski, póntiški: terra O., mare L., T. Pont = Črno morje, fauces freti Pontici Sen. tr. = Traški Bospor, nux Plin. pontski (turški) lešnik, mus Plin. velika podlasica, hermelin, serpens Iuv. zmaj, ki čuva zlato runo v Kolhidi, triumphus Vell. pontski triumf = triumf nad Mitridatom, medicamina regis vincti Iuv. strup premaganega kralja = Mitridatov strup, radix Cels. rapontika (Rhaponticum Linn.) — Gr. obl. Ponticos: Heraclides Ponticos, Heraclidem Ponticon Varr.

pôper poivre moški spol

turški poper piment moški spol
črn, bel poper poivre gris, blanc
mlet poper poivre moulu
stolčen poper poivre concassé (ali pilé)
poprovo zrno grain moški spol de poivre
potresti s poprom poivrer
začiniti s poprom assaisonner de poivre, poivrer

priseljenec samostalnik
(kdor pride živet kam) ▸ bevándorlóPovezane iztočnice: nezakonit priseljenec, ilegalen priseljenec

romaniser [-ze] verbe transitif romanizirati napisati latinici; pokatoličanili

romaniser un texte turc ancien napisati, prepisati star turški tekst v latinici; verbe intransitif priznavati dogme rimsko-katoliške Cerkve

sed [é] moški spol (-a …) šport der Sitz (čelno Außenseitsitz, iztegnjeno Strecksitz, na petah Fersensitz, raznožno Grätschsitz, skrčno Hocksitz, turški Schneidersitz, zaprekaški Hürdensitz)

Sulejman II. stalna zveza
zgodovina (turški sultan) ▸ II. Szulejmán [török szultán]
Sopomenke: Sulejman II. Veličastni

Sulejman II. Veličastni stalna zveza
zgodovina (turški sultan) ▸ II. Nagy Szulejmán [török szultán]
Sopomenke: Sulejman II.

sultan [sʌ́ltən]

1. samostalnik
sultan

the Sultan zgodovina turški sultan; figurativno tiran, trinog, nasilnik, samodržec, despot
sweet sultan botanika navadna tavžentroža

2. neprehodni glagol
kot sultan, despotsko vladati

sultan samostalnik
(vladar) ▸ szultán

vdòr (vdôra) m calata, invasione, irruzione, incursione; penetrazione, infiltrazione:
turški vdori incursioni dei turchi
vdor novih idej infiltrazione, penetrazione di idee nuove
geol. vdor magme intrusione