Franja

segajoč [ó] (-a, -e) reichend (bis); -hoch (do prsi brusthoch, do stropa deckenhoch), od zgoraj navzdol: -lang (do gležnjev knöchellang, do polovice [halblang] halblang, do tal bodenlang)
figurativno v srce segajoč herzergreifend

sestav|a¹ ženski spol (-e …) (struktura) die Zusammensetzung (krvi Blutzusammensetzung), die Beschaffenheit (tal die Bodenbeschaffenheit); (zgradba) der Aufbau, das Gefüge; (postavitev, namestitev) die Aufstellung ( športmoštva Mannschaftsaufstellung), die Bildung (vlade die Regierungsbildung)
sestava tal geološka: geologischer Unterbau
biti v sestavi česa (einer Sache) angehören (v sestavi okrožja kreisangehörig)

stánje¹ estado m ; (položaj) situación f ; posición f ; condición f ; (barometra) altura f ; (vode) nivel m ; (gólov, šp) tanteo m

stanje na tržišču estado del mercado; coyuntura f
stanje blagajne estado de caja
budno stanje estado de vigilancia
duševno stanje estado mental, estado de ánimo (ali anímico)
dejansko stanje estado de cosas
alarmno stanje estado de alarma
agregatno stanje estado de agregación, estado físico
izjemno stanje estado de excepción
naravno stanje estado natural
obsedno stanje estado de sitio
pravno stanje situación jurídica
premoženjsko stanje estado económico, estado de fortuna
prvotno stanje estado primitivo
vodno stanje nivel m del agua
najvišje plovno (vodno) stanje nivel máximo navegable
merilec vodnega stanja indicador m de nivel del agua
vojno stanje estado de guerra
razglasiti vojno stanje poner en pie de guerra
v vojnem stanju en estado de guerra
vremensko stanje estado del tiempo, situación meteorológica
plinsko (tekoče, trdno) stanje estado gaseoso (líquido, sólido)
stanje zalog(e) existencias f pl en almacén
zdravstveno stanje estado de salud, estado sanitario, estado físico
vmesno stanje estado intermediario
pri takem stanju en tal estado de cosas
sedanje, trenutno stanje estado actual
biti v dobrem stanju estar en buenas condiciones (ali en buen estado)
biti v dobrem zdravstvenem stanju estar bien de salud
biti v težavnem stanju estar en una situación difícil
doseči najvišje stanje alcanzar el máximo nivel

státi (stojím) imperf.

1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
stati pri oknu starsene alla finestra
stati v vrsti stare in fila
stati na rokah reggersi sulle mani
miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
grad še danes stoji il castello c'è ancora

2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

3. essere durevole; durare:
ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

4. gastr. lasciar riposare:
testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

5. obl. stare bene, stare a pennello:
obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
odkar svet stoji da che mondo è mondo
pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
pren. stati ob strani tenersi in disparte
vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
pren. stati pred oltarjem sposarsi
pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
lov. pes stoji il cane è in punta
vet. samica stoji la femmina è in calore
šport. stati v predklonu flettere il busto
šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
voj. stati v pozor stare sull'attenti
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi

stvár cosa f ; (predmet) objeto m ; materia f ; (zadeva) asunto m ; (dejstvo) hecho m ; jur, pol causa f

stvar okusa cuestión f de gusto
stvar vesti caso m de conciencia
osebne stvari (predmeti) efectos m pl personales, (prtljaga) equipaje m
postranska stvar cosa de poca importancia; bagatela f
kazenska stvar asunto criminal
sporna stvar asunto en litigio
zastavljena stvar objeto pignorado; prenda f
važna stvar asunto (ali cosa) de importancia
k stvari! ¡vamos al caso!
lepa stvar! (ironično) ¡brava cosa!
vsaka stvar ob svojem času cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento
boriti se za dobro stvar luchar por una buena causa
denar je stranska stvar el dinero es lo de menos
to je druga stvar es otra cosa; es muy diferente, fam eso es otro cantar
to je stvar zase eso es cosa aparte
stvar je odločena es cosa decidida
stvar je opravljena el asunto está resuelto (ali arreglado)
to je domenjena, dogovorjena stvar fam eso es un pastel
to ni smešna stvar no es cosa de reír
stvar je taka la cosa es así, esto es lo que pasa
to ni moja stvar eso no es asunto mío
to ni stvar sodišča este asunto se sustrae al examen del tribunal
stvar ni taka no hay tal cosa
stvar vlade je (napraviti ...) al gobierno corresponde (ali incumbe) (hacer...)
to ne spada k stvari eso no hace el caso
biti gotov svoje stvari estar seguro de a/c
to je najmanjša, postranska stvar eso no tiene importancia, eso no importa; eso es lo de menos
stvari, kot so ... tal como están las cosas; en estas circunstancias; estando las cosas como están
to so stare (znane) stvari no son cosas del otro jueves
stvar napreduje la cosa marcha
stvar stoji slabo (fig) el asunto va mal
priti k stvari entrar en materia, fam ir al grano
pr(e)iti takoj k stvari ir derecho al asunto
razumeti svojo stvar conocer su oficio
hočem vedeti, kaj je na stvari quiero saber lo que haya de cierto en el asunto

ščetk|a [é] ženski spol (-e …) die Bürste (medna Messingbürste, oglena Kohlenbürste, za blato Dreckbürste, za čiščenje tal Bodenbürste, zobna Zahnbürste, žična Drahtbürste); ➞ → krtača

takràt

A) adv.

1. allora:
takrat smo se pogostoma videvali allora ci vedevamo spesso
takrat se je res dobro živelo allora sì che si stava bene
moraš ga videti, šele takrat boš razumel devi vederlo, solo allora capirai
do takrat fino allora, sino allora

2. takrat in takrat (za izražanje časa, ki se noče ali ne more navesti) il tale, la tale...:
rojen je takrat in takrat, tam in tam è nato il tal giorno, il tal mese e il tal anno in tale luogo

B) konj. takrát ko (v časovnem odvisniku) quando:
takrat ko je bilo najbolj veselo, smo morali oditi quando più il clima era allegro, ce ne siamo dovuti andare

tekstúra (-e) f

1. tekst. tessitura

2. geol. tessitura:
tekstura kamenine tessitura di una roccia

3. ekst. composizione, struttura:
tekstura glasbenega, likovnega dela struttura di un'opera musicale, figurativa
petr. tekstura tal composizione del terreno

tla¹ srednji spol množina (tal, tlem, tla, pri tleh, s tlemi) geografija, agronomija in vrtnarstvo, geologija der Boden, (zemlja) der Erdboden, das Erdreich, die Erde; -boden (apnena Kalkboden, barjanska Moorboden, glinena Tonboden, gozdna Waldboden, humozna Humusboden, laporna Mergelboden, mokra [Naßboden] Nassboden, naravna Naturboden, nekultivirana Rohboden, peščena Sandboden, prodnata Kiesboden, stepska Steppenboden)
globoka tla tiefer Boden
polzeča tla das Gekriech
… tal Boden-
(biologija die Bodenbiologie, donos der Bodenertrag, erozija die Bodenerosion, die Bodenabtragung, godnost die Bodengare, hrapavost die Bodenrauigkeit, indikator rastlinstvo, botanika der Bodenzeiger, izboljšava plodnosti die Bodenverbesserung, organizmi Bodenorganismen množina, površina die Bodenoberfläche, plastovitost die Bodenschichtung, plast die Bodenschicht, plodnost die Bodenfruchtbarkeit, polzenje das Bodenfließen, preiskava die Bodenuntersuchung, prevodnost die Bodenleitfähigkeit, prezračevanje die Bodendurchlüftung, reakcija die Bodenreaktion, strganje/robkanje die Bodenschürfung, uporaba Bodennutzung, utrujenost die Bodenmüdigkeit, Bodenermüdung)
pridobivanje tla (pridobivanje obdelovalne zemlje) die Urbarmachung (des Bodens)
sestava tal die Bodenbeschaffenheit, geologija geologischer Unterbau

tla² srednji spol množina (tal, tlem, tla, pri tleh, s tlemi) geografija, gradbeništvo, arhitektura der Boden, gradbeništvo, arhitektura (pod) der Fußboden (kamnita Steinfußboden, Steinboden, lesena Holzboden, mozaična Mosaikfußboden, parketna Parkettboden, opečna Klinkerboden, v veži/predsobi Dielenboden, z gumijasto oblogo Gummiboden)
izgubljati/izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren
dotakniti se tal den Boden berühren, letalo: aufsetzen, človek z nogami: auffußen
umirjanje tal (popotresni sunki) das Nachbeben
vidljivost tal letalstvo die Bodensicht

do tal bis zum Boden, obleka: bodenlang
od vrha do tal von oben bis unten
do tal zasteklena vrata die Fenstertür
porušenje do tal die Schleifung

k tlom zu Boden, nieder
pritisniti k tlom zu Boden drücken, niederdrücken

na tla zu Boden, auf den Boden
pasti na tla zu Boden fallen, hinunterfallen
pasti na trda tla figurativno aus allen Wolken fallen
postaviti na tla hinstellen, kovček, težko breme: niedersetzen
spustiti na tla fallen lassen
vreči na tla zu Boden werfen, niederwerfen, človeka: zu Boden schlagen, niederstoßen, niederschlagen, zu Boden strecken

na tleh auf dem Boden
biti na tleh auf dem Boden liegen, figurativno [heruntersein] herunter sein, am Boden zerstört sein
boj na tleh der Bodenkampf
dobro ležati na tleh vozilo: gute Bodenhaftung haben
čisto na tleh figurativno fix und fertig
kontrolno mesto na tleh die Bodenstelle
lega na tleh die Bodenhaftung
stati na trdnih tleh figurativno mit beiden Füßen fest im Leben/auf dem Boden stehen

tiščati ob tla niederhalten
treščiti ob tla niederschmettern, (pasti) aufprallen
vreči ob tla hinwerfen, hinhauen

od tal vom Boden
odmik od tal die Bodenfreiheit

po tleh über den Boden, auf den Boden
politi po tleh ausschütten
pasti po tleh umfallen, umkippen
vreči po tleh zu Boden werfen, niederwerfen, mimogrede: zu Boden reißen

pri tleh in Bodennähe

s tal vom Boden
pobrati s tal vom Boden aufheben
izstreliti s tla von der Bodenstelle abschießen

pogledati v tla zu Boden blicken
v bližini tal in Bodennähe, bodennah
v nivoju tal bodengleich

tlà (zemlja) sol moški spol , terre ženski spol , terrain moški spol ; (v sobi) plancher moški spol ; fond moški spol

pri tleh au niveau du sol, de plain-pied (avec le sol)
cementna tla plancher cimenté
deščična tla sol en planches (ali planchéié)
glinasta tla sol (ali terrain) argileux
kamnita tla, iz plošč sol pierreux, (gradbeništvo) dallage moški spol, carrelage moški spol
parketna tla parquet moški spol, parquetage moški spol
peščena tla sol sablonneux, terre sableuse
skalnata tla fond rocheux
domača, rodna tla sol natal
izgubiti tla pod nogami perdre pied
leči na tla se coucher par terre
pasti na tla tomber par (ali à) terre
na tla podreti, vreči koga (v borbi) abattre (ali renverser) quelqu'un, mettre (ali jeter) à terre, terrasser quelqu'un
vreči se na tla se jeter par (ali à) terre
spati na tleh coucher sur la dure
zrušiti na tla (pri boksu) envoyer au sol (ali au tapis)
nima več trdnih tal pod seboj la terre se dérobe sous ses pieds

tlà (tál) n pl.

1. suolo, terreno, terra:
tla se majejo la terra trema
krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
ležati na tleh giacere per terra
mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

2. pavimento:
čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

3. terra:
veje segajo do tal i rami arrivano a terra
dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro

tlà (zemlja) tierra f ; (v sobi) suelo m , piso m

na (slovenskih) tleh en el suelo (esloveno)
cementna (iz desk, glinasta, mozaična) tla suelo de cemento (de tabla, arcilloso, (de) mosaico)
tla iz plošč embaldosado m
parketna tla suelo entarimado, suelo de parquet
domača, rodna tla suelo m natal
izgubiti tla pod nogami perder pie, fig hundirse
pasti na tla (o osebi) caer(se) al suelo, dar consigo en el suelo, desplomarse, (o predmetu) caer (ali venirse) al suelo, dar en tierra
spati na (golih) tleh dormir a suelo raso
na tla vreči derribar, dar en tierra con a/c
na tla se vreči arrojarse al suelo, (v ponižnosti) postrarse
tla mi gorijo pod nogami tengo que huir antes de que sea tarde
pobrati s tal recoger del suelo
zrušiti na tla (pri boksu) derribar
plaziti se po tleh arrastrarse por el suelo

udelanost [é] ženski spol (-i …)
agronomija in vrtnarstvo udelanost tal die Bodengare

umirjanj|e srednji spol (-a …) die (langsame) Beruhigung, das Ruhigwerden
po potresu: umirjanje tal das Nachbeben
tehnika korito za umirjanje das Tosbecken
tehnika čas umirjanja die Einstellzeit

uporab|a² ženski spol (-e …)

1. (uporabljanje) die Benutzung (kuhinje Küchenbenutzung); (uživanje, izkoriščanje) die Nutzung (tal Bodennutzung, večkratna Mehrfachnutzung)
pravica do uporabe das Benutzungsrecht, Nutzungsrecht
pristojbina za uporabo die Benutzungsgebühr
(cest Straßenbenutzungsgebühr)
za lastno uporabo eigengenutzt

2. (izraba) die Verwertung, Verarbeitung (ostankov Resteverwertung, ponovna Wiederverarbeitung, Wiederverwertung)

3.
brezplačna uporaba učbenikov die Lernmittelfreiheit

4.
uporaba nasprotno namenu/nenamenska uporaba die Zweckentfremdung

5.
dati dovoljenje za uporabo (etwas) freigeben

utrjevanj|e srednji spol (-a …) die Festigung, Verfestigung; Befestigung; tehnika die Abhärtung, Aushärtung, Härtung
utrjevanje bregov die Uferbefestigung, der Uferbau
utrjevanje tal die Verdichtung, Bodenverdichtung
vibrator za utrjevanje tal der Rüttelverdichter

utrujenost ženski spol (-i …) die Müdigkeit (pomladanska Frühjahrsmüdigkeit), der Ermüdungszustand; die Abgespanntheit, die Ermattung, die Mattigkeit; tehnika die Ermüdung (materiala Materialermüdung)
utrujenost tal agronomija in vrtnarstvo Bodenmüdigkeit, Bodenermüdung
znak utrujenosti die Ermüdungserscheinung

v

1. kam: in (v hišo ins Haus, v gore in die Berge, v obraz ins Gesicht); nach (v Trst nach Triest); auf (iti v svojo sobo auf sein Zimmer gehen); smer: in, zu (v dolino zu Tal, ins Tal, v glavo in den Kopf, zu Kopf, iti v posteljo zu Bett gehen)

2. kje: in (v hiši im Haus, v gorah in den Bergen, v Trstu in Triest)

3. dan, ko: an (v nedeljo am Sonntag); ura, ko: zu, um (v opoldanskih urah zu Mittag, um die Mittagszeit); čas: zu (v začetku leta zu Anfang des Jahres, v tistem času zu jener Zeit)

4. časovni razpon: in (v dveh dneh in zwei Tagen, v tej zimi in diesem Winter, v enem letu in einem Jahr); rok: binnen (v treh dneh/urah binnen drei Tagen/Stunden)

5. cilj: zu (v čast zu Ehren, v kašo zu Brei, v pepel zu Asche, v prah zu Staub, v led zu Eis); in (v nemščino ins Deutsche)

6. kako: in (v primeru im Falle, v dežju im Regen, v jezi im Zorn); auf (v ruščini auf Russisch)
|
v letih (star) bejahrt, betagt
v sorodu verwandt
mleko v prahu das Milchpulver
sladkor v prahu der Pulverzucker
knjiga v osmerki der Oktavband
oddaja v živo die Live-Sendung, Livesendung

vegetarijanski pridevnik
(o načinu prehranjevanja) ▸ vegetáriánusZa večerjo sem si privoščila vegetarijanske jedi. ▸ Vacsorára vegetáriánus ételeket ettem.
Približno četrtina vseh ljudi uživa pretežno vegetarijansko prehrano. ▸ Az emberek körülbelül egynegyede túlnyomórészt vegetáriánusan táplálkozik.
Povezane iztočnice: vegetarijanska dieta