Franja

affatim, starejše adfatim, adv. (prim. admodum; iz ad in acc. sg. fatim nekega subst. *fatis), torej = „do uspeha“, od tod: zadosti, dovolj, v izobilju, čez mero: seminibus adf. vesci, satiatus adf. Ci., adf. commeatum parare, adf. frumentum praebere S., adf. armare aliquem aliqua re L., praeteritaque et praesentia, quorum copia adf. (est) T., frumento coëmpto aff. onustus Ap., Oceanus aff. piscosus Iust.; z gen. (kakor satis, abunde): aff. est hominum Pl., sibi copiarum adf. esse L., vini aff. reliquit Iust.

Agelastus -ī, m (ἀγέλαστος, „nikdar se ne smejoči“, torej „Mračni“) Agelast, vzdevek Marka Krasa, ki se baje ni smejal nikoli ali le enkrat v življenju; bil je ded istoimenskega triumvira: Ci., Plin.

ahora zdaj, sedaj, pravkar; takoj, na mestu

ahora bien no torej
ahora mismo takoj
desde ahora, de ahora adelante odslej, v bodoče
por ahora za sedaj, začasno
ahora... o... ali ... ali, bodisi ... bodisi, tako ... kot

albus 3

1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.

2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.

3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.

1. alba -ae, f
a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.

2. album -ī, n
a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.

Opomba: Superl. albissimus: Cass.

āles -itis (āla in it od glag. ire; ales torej = „krilohodec“)

I. kot adj.

1. krilat: ales avis Ci. (Arat.) o ozvezdju, angues alites Pac. ap. Ci., illo Pacuviano invehens alitum anguium curru Ci., ales serpens H., al. currus Sen. tr. voz, ki ga vlečejo krilati zmaji, deus ales (= Mercurius) O., Stat., al. Auster (kot bog vetra) V., al. Aëllo O., al. Pegasus H. = equus ales O., puer ales H. krilati deček = Amor, Fama ales Ci.

2. pesn. pren. hiter, uren, bežen: passu volat alite virgo O., alite plantā Sil., ales plumbum Sil., al. imago Sil. bežna sanjska podoba, arundo (puščica) Prud., velocitas Amm. zelo velika, silna.

II. kot subst. āles -itis, f, le pri pesnikih tudi m

1. (velika) ptica, ptič (ponavadi le pesn. in v poklas. prozi): Varr., Lucr., Mart., Iovis ales V., O. orel, al. Iunonia O. pav, Palladis al. O. sova, nec Tityi iecur relinquit ales H. jastreb, Phoebēius al. O. krokar, Daulias al. O. slavec, al. sacer V. = ἱέραξ, kragulj (preroška ptica), Chaonis al. O. ali al. exterrita V. ali al. Cythereïa Sil. golob, Phasidis al. Stat. fazan, al. imitatrix O. papiga, cristatus al. ali lucis praenuntius ales O. petelin, vasta al. Cl. noj, Caystrius al. O. ali canorus albus al. H. labod pevec, prim.: album mutor in alitem H., od tod pren.: Varius Maeonii carminis ales H. pevec s Homerjevim poletom; alites matutinae Pr., alites villaticae Plin. prihišna perjad, cuculus ales temporaria Plin. ptica selivka.

2. (v avgurskem jeziku) preroška ptica (alites so naznanjale prihodnost z letom, oscines s svojim petjem): L. idr., huc tum illuc volent alites, tum a dextra tum a sinistra parte canant oscines Ci., aves quaedam et alites et oscines, ut nostri augures appellant, rerum augurandarum causā esse natas putamus Ci.; od tod

3. met. (preroško) znamenje, predznamenje: bonā ali secundā alite H., Cat., malā ali lugubri alite H., potiore alite H.

4. (o krilatih božanstvih in drugih mitoloških bitjih) krilatec: Tegeaticus al. ali impiger al. Stat. ali Cyllenius al. Cl. = Mercurius, aureus al. Stat. = Perseus.

Opomba: Abl. sg. adj. -e, pesn. -ī, abl. sg. subst. -e, gen. pl. alitum, pesn. v raztegnjeni, po u-jevski sklanjatvi narejeni obliki ālituum: V., Lucr., Stat.; neutr. pl. ni.

Alexander -drī, m (Ἀλέξανδρος) Aleksander, gr. moško ime. Posebno znani so:

1. Priamov sin Paris, ki so mu baje dali to ime kot častni priimek, ker je branil pred roparji (ἀλέξανδρος = „ki brani može“) in ščitil pastirje: Ci. idr.; kot naslov Enijeve igre: Varr.

2. ferski tiran od l. 370 do 357, umorila ga je žena Teba: Ci., N.

3. Aleksander I., mološki kralj v Epiru, brat Olimpiade, žene mak. kralja Filipa, matere Aleksandra Vel. Ko se je bojeval v Italiji, je bil l. 326 poražen pri Pandoziji, kjer je po izdaji Lukancev v reki Aherontu tudi umrl: L., Iust.

4. Aleksander III. (Magnus Veliki), sin mak. kralja Filipa II., roj. l. 356, umrl l. 323, mak. kralj od l. 336: Ci., N., L. idr., urbs Alexandri O. = Alexandria (Magna). Po Aleksandru Vel., ki jih je ustanovil, se je imenovalo več mest Alexandrīa, star. Alexandrēa -ae, f (Ἀλεξάνδρεια) Aleksandrija, Aleksandreja, poseb.:
a) Al. Trōas Trojanska Aleksandrija na trojanski obali: Ci., L., Plin.
b) Alexandria (Magna Velika Aleksandrija) v Egiptu ob izlivu najzahodnejšega Nilovega rokava, ustanovljena l. 332 (še zdaj Aleksandrija): Varr., Ci., C., N., H., Cu. idr.
c) Alexandria ad Caucasum Aleksandrija ob Kavkazu (med Adriano, Indijo in Baktrijo): Cu., Plin.
č) Aleksandrija v sirski Pieriji med Isom in Antiohijo: Plin.
d) Al. Ariōn (= Aleksandrija v deželi Arijev) Arijska Aleksandrija ob reki Ariju: Plin., Amm.
e) Aleksandrija v Arahoziji, imenovana tudi Alexandropolis (Plin.) Aleksandropol: Amm.
f) Aleksandrija ob stoku rek Acezina (Acesines) in Inda (Indus): Cu.
g) Al. ultima (Ἀλ. ἐσχάτη) Najskrajnejša Aleksandrija ob Jaksartu v Sogdijani, najskrajnejša mestna naselbina, ki jo je ustanovil Aleksander Vel.: Cu., Plin., Amm. Od tod adj. Alexandrēus 3 (Ἀλεξάνδρειος) aleksandrijski, aleksandrinski, iz (egipt.) Aleksandrije: Ci. ep. Alexandriānus 3 Aleksandrov: purpura, ficus Lamp. Alexandrīnus 3
a) Aleksandrov = Aleksandra Severa, rim. cesarja: basilica, opus Lamp., sagittarii Lamp. Aleksandru vdani.
b) aleksandrijski, α) = iz Trojske Aleksandrije: laurus Plin. β) = iz egipt. Aleksandrije: rex Ci. egipt. kralj (Ptolemaeus Auletes), testes Ci., legati Ci., L., bellum Ci. ep. Cezarjeva vojna v Egiptu po farzalski bitki, vita et licentia C. razuzdano življenje (kakršno je bilo v egipt. Aleksandriji običajno), pueri Petr. ali deliciae Q. aleksandrijski ali egipč. sužnji, torej črni sužnji, ki so služili rim. nečimrnosti, panis Plin., navis Sen. ph., Suet. ladja egipč. trgovskega brodovja, ki ga je ustanovil ces. Avgust, marmora Sen. ph., columbae, cucurbitae Col., sinapi Plin.; subst. Alexandrīnus -ī, m Aleksandrijec: Aug., nav. pl. Alexandrīnī -ōrum, m Aleksandrijci, preb. egipt. Aleksandrije: Ci., C. idr.

aliōquī in (gl. opombo) aliōquīn, adv. (najbrž star. abl. k aliud quid)

1. v drugem oziru, v drugem, za drugo, sicer: triumphatum de Tiburtibus, alioquin mitis victoria fuit L., milites tantum, qui sequerentur currum, defuerunt, alioqui magnificus... triumphus erat L., si vitiis mediocribus ac mea paucis mendosa est natura, alioqui recta H., erat in eo convivio Cobares... magis professione quam scientia celeber, alioquin moderatus et probus Cu., Aulus in consulatu obiit,... praelautus alioqui famosusque cenarum magnificentia Suet.; quamvis alioqui Lucr., quamquam alioqui Suet., cum alioqui Plin., Plin. iun., Hannibal tumulum... tutum commodumque alioquin, nisi, quod longinquae aequationis erat, cepit L.; videbat tunc immodica libertate abusum, sed alioqui egregium bello virum... occisum Cu., cum ingreditur Paris, solitus alioquin id temporis luxus principis intendere, sed tunc compositus ad maestitiam T.

2. nasploh, sploh, že samo po sebi, že tako, itak: Caesar validus alioquin spernendis honoribus T., non tenuit iram Alexander, cuius alioquin potens non erat Cu., gravis alioquin seditio exarserat T., Asiana gens, tumidior alioqui atque iactantior Q., mors Marcelli cum alioquin miserabilis fuit, tum quod nec pro aetate... L., et alioqui opportune situm et transitus eā est in Labeates L.

3. tudi sicer, sicer še, poleg tega še, vrh tega še: tot alioqui negotiis districtus Q., ordo alioquin sceleris patefactus T., et alioqui Plin., Plin. iun. in vrh tega.

4. drugače, nasproti = v nasprotnem primeru, sicer: Sen. ph., Plin. iun., nam ut illorum officium est docere, sic horum praebere se dociles; alioqui neutrum sine altero sufficiet Q.

Opomba: Obl. alioquin je sicer pogosta, a etimološko ni upravičena, ker so jo najbrž (kakor atquin, ceteroquin) učenjaki naslonili na quin, torej ni jezikovno pravilno nastala zveza iz aliō in quī in poudarjajoče členice ne.

ambiēgnus 3: Varr. in ambēgnus 3: Baebius Macer ap. Fulg., P. F., obredno: ambegni bos et verbix appellabantur, cum ad eorum utraque latera agni in sacrificium ducerentur P. F. (ki izvaja torej to besedo, menda po ljud. etim., iz ambi in āgnus), po tem bi bilo amb(i)egnus = z obeh strani obdan z jagnjeti; a bolj verjetno je izvajanje iz amb(i) in agere, amb(i)egnus torej = v slovesnem bogoslužnem sprevodu okrog peljan, prim.: ambiegna bos apud augures, quam circum aliae hostiae constituuntur Varr.

ambivalenten pridevnik
(razdvojen; nasprotujoč) ▸ ambivalens ellentmondásosTorej gre za ambivalentno doživljanje - hrepenenje po uspehu, ko pa se stvari začnejo uresničevati, se jih ustrašiš, postanejo moteče. ▸ Tehát ez egy ambivalens élmény: vágysz a sikerre, amikor azonban dolgok elkezdenek megvalósulni, megijedsz tőlük, és zavaróvá válnak.V sodobnih družbah je čarovnica dokaj ambivalenten lik, povezan predvsem z negativnimi konotacijami. ▸ A modern társadalmakban a boszorkány meglehetősen ambivalens figura, akihez főként negatív konnotációk kapcsolódnak.Oglaševanje je dejavnost, do katere imam ambivalenten odnos. ▸ A reklámozás olyan tevékenység, amelyhez ambivalensen viszonyulok.
Človek ima že od začetka obstoja ambivalenten odnos do narave. ▸ Az ember az idők kezdete óta ellentmondásos kapcsolatban áll a természettel.
Slovenija ima namreč zelo ambivalenten odnos do vseh tujih naložb, ne samo do medijskih. ▸ Szlovénia nagyon ambivalens módon viszonyul minden külföldi beruházáshoz, nem csak a médiába történő befektetésekhez.

ambulō -āre -āvī -ātum

1. iti, hoditi, potovati (naspr. cubare, sedere, stare): ambula cito Pl. hitro stopaj, defessus sum ambulando Ter. upehan sem od hoje sem in tja (od tekanja okrog), bene ambula(to)! Pl., Ter. srečno hodi! srečno pot! bene ambulasti? ali ambulatum est? Pl. ali je bila pot srečna? ali si se srečno vrnil? toda: ergo ambula! Pl. torej proč s teboj! poberi se torej! si recte ambulaverit Ci. če se je podvizal, če je pohitel, ante noctem cum facibus amb. H.; šalj.: ambulare in ius Pl., Ter. k sodišču potovati = tožit iti, tožiti; (o govorniku) na odru prestopati se: Q.; o vojakih: stopati, korakati, marširati: eodem modo autem Caesar ambulat Ci. ep. prav tako pa maršira Cezar, prav taki pa so Cezarjevi pohodi, educi ambulatum Veg. oditi (odhajati) na vojaško izučevanje (urjenje); brezos.: sedetur, ambulatur Varr., cum sedeatur, ambuletur Gell. Z acc. = kaj prehoditi (prehajati), prepotovati: libera perpetuas ambulat illa (Pax) vias O., cum (Xerxes) tantis classibus tantisque... copiis... maria ambulavisset, terram navigasset Ci. ko je morje prekoračil, kopno prejadral (nekateri pišejo mari... terrā), ambulare vias difficiles Aug.; pren.: totum caelum oculis Tert. pregled(ov)ati; z acc. extensions: triduo septingenta milia passuum ambulare Ci.; v pass. z nom.: si statim bina stadia ambulentur Plin.; pren. (o stvareh): mare aut amnis, qua naves ambulant Ca. plovejo sem in tja, Nilus immenso longitudinis spatio ambulans Plin. tekoč, nos offendimur (sloveni aktivno!) ambulante cena Mart. tako rekoč potujoča pojedina (pri kateri se sicer jedi prinašajo, pa takoj tudi odnašajo), fides male ambulans Petr. nič kaj trdna; posebno preiti (prehajati) od drugega do (na) drugega: caput (legis) translatum per omnes leges ambulavit Plin., emptio ambulat per plures personas Icti.; abs.: ambulat cum domino bonorum possessio Icti.

2. mogočno (oblastno) hoditi (korakati), moško se nositi: ita subnixi ambulant Ci., licet superbus ambules pecuniā H., Malt(h)inus tunicis demissis ambulat H.

3. sprehoditi (sprehajati) se, na sprehod iti: abiit ambulatum Pl. (od)šel je na sprehod, satis iam ambulatum est Ci., ambulare in agro, in litore, cum aliquo in sole, usque ad vesperum Ci., pedibus per urbem Suet. peš hoditi, alienis pedibus ambulamus Plin. sprehajamo se s tujimi nogami = dajemo se nositi v nosilnicah; postopati, pohajati: Ca., Varr., demiror, ubi nunc ambulet Messenio Pl.

āmulētum (āmolētum) -ī, n (menda iz āmōlīrī, torej = „odvračanje [namreč] zla“) čarobno odvračalo, ki so ga nav. nosili kot obesek okrog vratu za odvračanje bolezni in urokov, amulet: Plin., Char.

Angerōna -ae, f (morda iz an [=ἀνά] in gerere, Angerona torej = „boginja na novo vzhajajočega sončnega teka“) Angerona, molčeča boginja (čuvarka skrivnosti tajnega in neimenljivega genija rim. mesta, navadno istovetna s tem genijem); njena podoba z zapečatenimi ali zavezanimi usti je stala v svetišču boginje Volupije: Varr., Verr., Plin., P. F. Njen praznik Angerōnālia -ium in -iōrum, n angeronalije so obhajali dne 21. XII.: P. F. —Soobl. Angerōnia -ae, f Angeronija: Iulius Modestus ap. Macr.

angleško prislov
1. (o jeziku) ▸ angolulTekoče govori francosko in angleško, zna tudi špansko. ▸ Folyékonyan beszél franciául és angolul, valamint tud spanyolul is.
Pri nas so angleško govoreči filmi sinhronizirani. ▸ Az angol nyelvű filmeket nálunk szinkronizálják.
Pri zajtrku je za sosednjo mizo sedela angleško govoreča družina. ▸ A reggelinél egy angolul beszélő család ült a szomszédos asztalnál.
Ko sem prispel v Združene države Amerike, nisem znal niti besede angleško. ▸ Amikor megérkeztem az Egyesült Államokba, egy szót sem tudtam angolul.
Vodič je po angleško znal povedati bolj malo. ▸ Az idegenvezető vajmi keveset tudott angolul.
Takrat niti tega nisem vedela, kako se po angleško reče hvala, saj sem se v šoli učila nemško. ▸ Akkoriban még azt sem tudtam, hogyan kell köszönetet mondani angolul, mivel az iskolában németül tanultam.
Bush po angleško pomeni grmovje. ▸ A bush angolul bozótot jelent.

2. (o načinu ali stilu) ▸ angolosan, angol módraNato je sledila promocija – tipično po angleško. ▸ Aztán jött az előléptetés – tipikusan angol módra.
"Čisto po angleško sklepate, razumsko," je odvrnila princesa. ▸ „Teljesen angolosan, észszerűen következtet” – válaszolta a hercegnő.
"Danes je bil Fernando boljši od mene," je po angleško poraz sprejel Škot. ▸ „Fernando ma jobb volt nálam” – fogadta angolosan a vereségét a skót.

3. kulinarika (o pečenju mesa) ▸ angolosanGoveje steake solimo, popramo in jih po angleško spečemo na maščobi. ▸ A marhasteaket sózzuk, borsozzuk és zsíron angolosan megsütjük.
Rostbif bo dober, če bo pečen po angleško, torej tako, da bo rožnate barve. ▸ A rostbeef akkor lesz jó, ha angol módra készítjük, azaz rózsaszínűre sütjük.

anīlis -e, adv. anīliter (anus), starčevski (= starke [gen.], kakor starka), babji: vultus, curae V., passus, rugae O.; slabš. s stranskim pomenom: babjeverno, topoumno, klepetavo: ineptiae paene aniles Ci., superstitio(nes) Ci. idr., fabellae Ci. babji klepet, pri H. (Sat. II, 6, 77) pa pestunjske, t.j. otroške pravljice (kakršne pripovedujejo pestunje otrokom, torej ne slabš. [otročje]), fabula Q. idr., quae... anilia... habentur Lact. starinsko, id dicitis superstitiose atque aniliter Ci. po babje, poëta... aniliter desipuit Lact.

antecēssor -ōris, m (antecēdere)

1. predhodnik; voj. antecessores (= antecursores) predhodnica, prednja četa: Auct. b. Afr., Suet.

2. pren.
a) kdor prednjači z naukom in zgledom, torej učitelj, npr. prava: Cod. I., krščanstva: Eccl.
b) preddelavec v službi: Ap., Paul. (Dig.).

apoproēgmena -ōrum, n (gr. ἀποπροηγμένα) „zapostavljeno“, „zavrnjeno“, „zavrženo“, stoiška fil. o rečeh, ki sicer še niso zla, a so jim blizu in jih je treba torej zavračati: Ci.

artikulacija samostalnik
1. (o mislih, stališčih) ▸ artikulálás, artikulációProtestniki so imeli težave z artikulacijo tega, kaj zahtevajo. ▸ A tüntetőknek gondja volt a követeléseik artikulálásával.

2. jezikoslovje, glasba (tvorjenje glasov ali zvokov) ▸ artikuláció, artikulálásOtrok ima lahko še v prvem letu šolanja težave pri artikulaciji glasov s, z, c, š, ž, č, včasih r. ▸ Még az első osztályban is előfordulhat, hogy a gyermeknek nehézséget okoz az s, z, c, š, ž, č, néha az r hangok artikulálása.Energijo je vlagal v artikulacijo prav vsakega tona. ▸ Minden hang artikulációjába energiát fektetett.

3. pogosto v umetnosti (izražanje ali izkazovanje) ▸ artikulációŠe zlasti so problematični visoki igralci, ki imajo težave z gibalno artikulacijo. ▸ Különösen problémásak azok a magas játékosok, akiknek problémáik vannak a mozgásuk artikulációjával.Korunova odrska artikulacija je izrazito vizualna, likovna, prostorska. ▸ Korun színpadi artikulációja kifejezetten vizuális, képzőművészeti, térbeli.
Album je glasbena artikulacija najinih tedanjih čustvenih nastrojenosti. ▸ Az album az akkori érzelmi irányultságaink zenei artikulációja.
Vzhod ima več vere in manj samozaupanja, zahod išče vero, a ima problem z njeno artikulacijo. ▸ Keleten több a hit és kevesebb az önbizalom, a Nyugat keresi a hitet, de gondjai vannak azzal, hogy artikulálja ezt.

4. (izoblikovanje ali opredelitev) ▸ artikuláció, artikulálás
Artikulacija posamezne učne ure je torej prepuščena vam. ▸ Az egyes leckék artikulációja tehát csak Önökön múlik.
Artikulacija programa torej ni enostavna, ker mora vključevati obstoječe in morebitno novo. ▸ A program artikulálása tehát nem egyszerű, mivel a meglévő és a lehetséges új elemeket is magában kell foglalnia.

artus -ūs, m (prim. gr. ἄρϑρον člen, ud, ἀρτύς zveza, prijateljstvo, ἀρτύω stiskam)

1. člen(ek), sklep: Lucan., Val. Fl., Prisc.; klas. le pl. artūs -uum, dat. in abl. pl. artubus (da se ločita od artibus: ars) člen(k)i, sklepi, udje (roke in noge), (o)končine (membra so udje kot telesni deli, torej tudi glava in trup): Lucr., Q. idr., propter molles (digitorum) commissuras et artus Ci., dolor artuum Ci. protin, magnos membrorum artus... ementia vidi O., cernere laceros artus, truncata membra Plin. iun., elapsi in pravum artus T. pohabljeni členki (roke), ambusti multorum artus vi frigoris T., nondum in sua membra artus redierant Sen. rh., laxata corpora in artus redeunt Plin.; pren.: nervi atque artus sapientiae Q., Ci.

2. pesn. met. telesni udje nasploh, telo, trup(lo): salsus per artus sudor it V., sopor fessos complectitur artus V., mutati Terei artus V., ubi mortales... exuit artus O.

3. pren. deli: infusa per (mundi) artus mens V.

Opomba: Pl. heterogen. artua: Pl.; v dat. in abl. pl. tudi artibus pri poznejših piscih, npr. pri Tert.

augur -guris, m (avis, prim. auspex) ptičegled(ec), avgur. Augures so bili v Rimu zelo spoštovana svečeniška družba, ki je bila sestavljena sprva iz dveh ali treh, po l. 300 iz 9, po Suli pa iz 15 članov, ki so pripadali najimenitnejšim rim. rodbinam; družba se je dopolnjevala po kooptaciji. Avguri so s svojo vedo razodevali prihodnost; vedeževali so iz ptičjega leta, oglašanja in zobanja, pa tudi iz raznih nebesnih prikazni idr.: Varr., Ci., L., augures sunt, qui volatus avium et voces intendunt Isid., quinque genera signorum observant augures: ex caelo, ex avibus, ex tripudiis, ex quadrupedibus, ex diris Fest. Od tod pesn. sinekdoha = vedež(evalec), prerok: Acc. ap. Gell., aug. Apollo, Phoebus H., Argivus (= Amphiaraus) H., aug. veri providus Thestorides (= Calchas) O., aug. nocturnae imaginis O. razlagalec nočne (sanjske) prikazni, tibi iam videor Dodonā verior augur? Pr., pessimus in dubiis augur timor Stat.; kot fem. = prerokinja: aquae augur annosa cornix H. dež napovedujoča, simque augur cassa futuri! Stat.; kot neutr.: oracla augura Acc. ap. Non. prerokujoča (prim.: hic, haec, hoc augur Prob.).

Opomba: Po P. F. je augur „ab avibus gerendoque dictus“ (torej = aviger); od tod st.lat. obl. auger: Prisc.