Franja

komorn|i [ó] (-a, -o) Kammer- (igralec der Kammerschauspieler, koncert das Kammerkonzert, orkester das Kammerorchester, pevec der Kammersänger, ton der Kammerton, zbor der Kammerchor, glasba die Kammermusik, pevka die Kammersängerin)
komorni postopek kemija das Kammerverfahren
rudarstvo komorno odkopavanje der Kammerbau

kramljáti causer, converser; bavarder , familiarno jaser, faire un brin de causette, parler (à bâtons rompus)

kramljaje sur le ton de la conversation

lép beau , (čeden, zal) joli , familiarno chouette ; (človek) de belle apparence, qui a de la prestance

lepo slovstvo les belles-lettres ženski spol množine
lepi spol le beau sexe
lepe umetnosti les beaux-arts
lepo vreme beau temps
lepa vsota (familiarno) une jolie somme
lepa hvata! merci bien!, merci beaucoup!
na lepem inopinément, à l'improviste
z lepim à l'amiable
lepo dišati sentir bon
to je lepo od tebe c'est bien (ali beau) de ta part
to je vse prav lepo tout cela est bel et bon
lepe reči smo slišali o tebi on en a entendu de belles sur ton compte (ali à ton sujet)
ti si mi lep prijatelj! (ironično) tu es vraiment un bon ami!

mísliti penser, croire, songer à; réfléchir, raisonner, méditer; être d'avis ; (nameravati) avoir l'intention de, se proposer, compter, envisager de

misliti si s'imaginer, se figurer, se représenter
misliti na penser à
mislim, da je crois que
to sem si mislil je m'y attendais
na to ni misliti il ne faut pas y songer, il ne peut en être question
misli na to! penses-y!, songes-y!
kakor jaz mislim à mon avis
kakor misliš, da je prav à ton idée (ali gré), comme bon te semble, à ta guise
samo če na to mislim rien que d'y penser
kdo bi si bil to mislil? qui l'eût cru (ali pensé)?
še misliti ni! loin de moi cette pensée!
misleč pensant, raisonnant
dobro (slabo) misleč bien (mal) disposé (ali intentionné)
dobro mišljen qui part d'un bonne intention

mlátiti trillar ; (tepsti) apalear

prazno slamo mlatiti (fig) hablar sin ton ni son

napač|en (-na, -no)

1. (nepravi) beseda, knjiga, vlak, sled: falsch
napačen trenutek der falsche Zeitpunkt

2. (napak) falsch, fehlerhaft; inkorrekt, unrichtig, [unrecht] Unrecht; povsem, vseskozi: grundverkehrt, grundfalsch, rundweg falsch; (neumesten) skromnost, sram, patos: falsch, unangebracht; (proti pravilom) regelwidrig
jezikovno napačen sprachwidrig
(zgrešen) verfehlt, Fehl-, Falsch-, [Miß] Miss- (met der Fehlwurf, načrt die Fehlplanung, račun die Fehlrechnung, šport skok der Fehlsprung, šport start der Fehlstart, regulacija die Fehlregulation, barva die Fehlfarbe, kalkulacija die Fehlkalkulation, konstrukcija die Fehlkonstruktion, odločitev ein [Mißgriff] Missgriff, šport podaja der [Fehlpaß] Fehlpass, poteza der Fehlzug, prehrana die Fehlernährung, vknjižba die Falschbuchung, vzgoja die Fehlerziehung, poročilo die Falschmeldung, sodba das Fehlurteil, tolmačenje die [Mißdeutung] Missdeutung, vedenje das Fehlverhalten, upravljanje stroja die Fehlbedienung, zadržanje die Fehlhaltung)
napačen ton ein falscher Ton

3. (zmoten) mnenje, trditev: irrig, abwegig

4. (zavajajoč) falsch, irreführend, betrügerisch

5.
X ni napačen/napačna, (toda) X ist ganz hübsch/nicht unsympatisch, (doch)
| ➞ → konj, vlak, parkirati

napáčen (-čna -o) adj.

1. sbagliato, scorretto, erroneo, errato:
napačen naglas accento sbagliato
iti v napačno smer andare nella direzione sbagliata
imeti o čem napačno mnenje avere un'opinione erronea di qcs.

2. pren. (z nikalnico za osebo, stvar, ki ima določene pozitivne lastnosti) non male, mica male, a posto, carino:
na pogled ni napačna a guardarla non è male
fant ni napačen, le hitro vzkipi il ragazzo è a posto ma facile all'ira
ne imeti koga za napačnega človeka stimare uno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na napačnem koncu se lotiti česa affrontare un problema in modo sbagliato
obrniti se na napačen naslov sbagliare di indirizzo, l'indirizzo
prikazovati kaj v napačni luči presentare qcs. in modo scorretto, falso
pog. hoditi po napačnih potih uscire dalla retta via
pog. živeti v napačni veri sbagliare
pren. napačen korak passo falso
napačen sklep ekst. sofisma; filoz. paralogismo
muz. napačen ton stonatura
napačna dostava disguido
napačna informacija disinformazione
napačna izgovorjava pronuncia erronea, viziosa
ekon. napačna investicija disinvestimento
napačna nota stecca
napačna poteza topica
napačno (dvojno)
zapisovanje besede dittografia
ekon. napačno gospodarjenje diseconomia

nasvèt conseil moški spol , avis moški spol, familiarno tuyau moški spol , proposition ženski spol

na tvoj nasvet, po tvojem nasvetu sur ton conseil
prijateljski nasvet conseil d'ami
dati nasvet donner un conseil à quelqu'un, conseiller, familiarno tuyauter quelqu'un
ravnati se po nasvetu suivre le conseil de quelqu'un
vprašati za nasvet demander conseil à quelqu'un, consulter quelqu'un

náuk doctrine ženski spol ; enseignement moški spol , leçon(s) ženski spol (množine) , cours moški spol, (množina) , classe ženski spol ; morale ženski spol

krivi nauk doctrine erronée (ali hétérodoxe), hérésie ženski spol
krščanski nauk la doctrine chrétienne, instruction religieuse
nauk o razvoju (biologija) théorie ženski spol de l'évolution, transformisme moški spol
nauk o živalih zoologie ženski spol
naj ti bo to za nauk que cela te serve de leçon (ali d'enseignement), fais-en ton profit

nealteríran (-a -o) adj. muz.
nealterirani ton tonalità inalterata

nékaj quelque chose, quelque (peu), un peu; quelque(s), quelques-uns, un certain nombre de; en quelque sorte

nekaj časa pendant quelque temps, un certain temps
nekaj denarja un peu d'argent
nekaj tisoč (izvodov) quelques milliers (d'exemplaires)
pred nekaj dnevi il y a quelques jours
to bi bilo nekaj zate cela serait quelque chose pour toi, cela ferait ton affaire
to pa je nekaj! voilà qui s'appelle parler, très bien!

normaln|i (-a, -o) Normal- (atmosfera die Normalatmosphäre, elektroda kemija die Normalelektrode, element elektrika das Normalelement, mera das Normalmaß, oblika die Normalform, raztopina kemija die Normallösung, ura die Normaluhr, velikost die Normalgröße, teža das Normalgewicht, razmere množina Normalbedingungen množina, bencin das Normalbenzin, format das Normalformat, objektiv das Normalobjektiv, profil das Normalprofil, tir die Normalspur, ton der Normalton, stanje der Normalzustand)

občevaln|i (-a, -o) Umgangs- (jezik die Umgangssprache, ton der Umgangston)

obtožujóč (-a -e)

A) adj. di accusa; accusatorio:
obtožujoč ton tono accusatorio

B) obtožujóč (v adv. rabi) accusando

od de, depuis, dés, à partir de; que, sur

od Ljubljane do Pariza de Ljubljana à Paris
od mesta do mesta de ville en ville
od kod? d'où?
od tod d'ici
od tod naprej à partir d'ici
od blizu de prés
od spredaj de devant
od zadaj de derrière
od spodaj d'en bas, de dessous
od zgoraj d'en haut
od zgoraj navzdol de haut en bas
od znotraj de l'intérieur
od zunaj de dehors
od povsod de partout, de toute part
od časa do časa de temps en temps, de temps à autre
od včeraj depuis hier
od današnjega dne à partir d'aujourd'hui, dès aujourd'hui
od danes do jutri du jour au lendemain
od jutri dalje à partir de demain
od jutra do večera du matin au soir, depuis le matin jusqu'au soir
od tedaj naprej, od tistega časa dès lors, depuis lors
od začetka dès le début (ali le départ)
od zdaj naprej désormais, dorénavant, à partir de maintenant
od danes naprej à partir d'aujourd'hui
od kdaj? depuis quand?
od nedavna depuis peu
od nekdaj že depuis toujours
od včeraj depuis hier
od mladih nog, od otroštva dès (ali depuis) l'enfance
od moje (zgodnje) mladosti depuis ma (tendre) jeunesse
odprto od 8. do 12. ure ouvert de 8 heures à midi
pismo od šestega maja une lettre (datée) du six mai
brat je mlajši od mene mon frére est plus jeune que moi
eden od nas l'un de nous
sam od sebe de soi-même
od nog do glave de pied en cap
od šestih ni bilo niti enega dobrega sur les six il n'y en avait pas un de bon
od srca rad de bon cœur
od vsega srca de tout mon (ton itd.) cœur
umreti od lakote, od žeje, od strahu mourir de faim, de soif, de peur
delo mu gre od rok il a le travail facile
od (strani) mojega prijatelja de la part de mon ami
ločiti se eden od drugega se séparer (l'un de l'autre)
prihajam od strica j'arrive de chez mon oncle
od tam prihajam j'en arrive (ali viens)

odtének nuance ženski spol , teinte ženski spol ; figurativno un rien de, quelque chose d'à peine perceptible

barvni odtenek ton moški spol coloris moški spol
odtenki parfuma les nuances ženski spol množine d'un parfum

ohól hautain, altier, fier, arrogant, condescendant, dédaigneux, méprisant, orgueilleux, prétentieux, présomptueux, superbe, supérieur, rogue, distant

ohol in trd predstojnik un préposé hautain (ali méprisant, supérieur) et dur
ohola ženska une femme hautaine (ali dédaigneuse, flére, supérieure, distante), pimbêche ženski spol
nadeti si ohol videz prendre un air hautain (ali distant, fier, dédaigneux, condescendant), prendre un ton arrogant
biti oholega značaja être d'un caractère altier

oliven pridevnik
1. (o barvi) ▸ olíva, olív
2. (v kulinariki) ▸ olívás, olívaPovezane iztočnice: olivno olje

3. (v kozmetiki) ▸ olíva
4. (o drevesu) ▸ olajfa, olíva

oporékanje contestation ženski spol , objection ženski spol , repartie ženski spol , réplique ženski spol

s tonom, ki ne dopušča oporekanja d'un ton sans réplique, d'un ton péremptoire

osnov|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. (temelj) der Grund (te znanosti zu dieser Wissenschaft)
na osnovi česa auf Grund (von), aufgrund
na osnovi običajnega prava gewohnheitsrechtlich
biti za osnovo (einer Sache) zugrundeliegen

2. (temeljni ton) der Grund (na modri auf blauem Grund)

3. (podlaga) die Grundlage, -grundlage (davčna Besteuerungsgrundlage, Bemessungsgrundlage, eksistenčna Daseinsgrundlage, Lebensgrundlage, prehrane Ernährungsgrundlage, za diskusijo Diskussionsgrundlage, za pogajanja Verhandlungsgrundlage, za pogovor Gesprächsgrundlage, pravna Rechtsgrundlage)
biti brez (vsake) osnove govorice ipd.: jeder Grundlage entbehren

4. (baza) die Basis (na osnovi vzajemnega zaupanja auf der Basis gegenseitigen Vertrauens); (tudi matematika)

5. številka, vrednost: der Grundwert, die Grundzahl, masa: die Grundmasse

6.
osnove množina (temeljni pojmi) Anfangsgründe množina (matematike Anfangsgründe der Mathematik)