Franja

čvekáti chacharear; chochear; decir bobadas; hablar sin ton ni son

déchanter [dešɑ̃te] verbe intransitif, figuré, familier spremeniti ton, zmanjšati svoje zahteve ali upanja, izgubiti svoje iluzije; popustiti, vdati se

dȅs m muz. za polton znižani ton d

dês m za polovinu sniženi ton d

desentono moški spol nesoglasje; figurativno prevzeten ton

dȉs m za pol glasu povišan ton d

dís m za polustepen povišeni ton d

dominant² [dɔ́minənt] samostalnik
glasba dominanta, glavni ton

dominante [dɔminɑ̃t] féminin glavna, vodilna, bistvena misel (lastnost, motiv); musique vodilni peti ton tonovske lestvice

la dominante de son œuvre est l'ironie glavno, bistveno, značilno v njegovem delu je ironija

dostójen décent, convenable, (bien)séant, de bon ton, correct

dur -a m muz. ton major

e s neskl., deveta črka latinične abecede in sedma cirilske ter šesta glagolske azbuke: latinični e ali E označuje zaporednost ali pomeni razne kratice: 2. e razred; vitamin E; E vitamin; ton e; E-dur, e-mol: pion na liniji e, na e-liniji šahovske daske; geogr. E - East, vzhod

embu, e [ɑ̃bü] adjectif potemnel (slika); masculin temen ton (barve), potemnelost

emphase [ɑ̃faz] féminin emfaza, izrecen poudarek; napihnjen ton, nadutost

ȅs s es, za pol stopnje znižani ton e

estridencia ženski spol vreščanje, škripanje; vreščeč ton

fa¹ m invar. glasba ton f:
fa maggiore F-dur
fa diesis fis
fa bemolle fes

fȉs m muz. fis, za polton zvišani ton f

fís m za polustepen povišen ton f

flažolét m (fr. flageolet) flažolet, ton koji nastaje pri blagom dodiru prsta na odredenim mjestima (mest-) žice