Franja

risecchire, risecchirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ risecchisco) sušiti se

sahníti sahnem, sahni -ite, sahnil -ila sahnuti, venuti, sušiti se

sàhnuti sȁhnēm sahniti, sušiti se, veniti, veneti: trava sahne; ruka mu sahne: potoci su čas izlazili iz korita, čas sahnuli

schrumpfen krčiti se, skrčiti se; (vertrocknen) sušiti se; Medizin sfrkniti se; Biologie Organe: krneti, zakrneti; Körper: sesedati se; schrumpfen auf skrčiti se na, zmanjšati se do/na; figurativ kopneti, skopneti

secar [c/qu] iz-, o-, po-sušiti

secar al sol posušiti na soncu
horno de secar sušilna peč
poner a secar, dejar secar (o)sušiti
secarse iz-, o-, po-sušiti se; oveneti; (s)hujšati, giniti
secarse la boca usta si obrisati
secarse de sed umirati od žeje

sécher [seše] verbe transitif o-, po-sušiti; populaire pustiti ležati; ne iti (quelque chose k čemu), »špricati« (šolo), ne obiskovati, zamuditi; populaire izpiti

verbe intransitif, se sécher po-, o-sušiti se, postati suh; oveneti, posušiti se (rastlina); figuré (= sécher sur le fil) zaman čakati; ne vedeti odgovora (v šoli)
sécher un godet (familier) izprazniti ga kozarček
sécher sur ses livres vedno pri knjigah sedeti
sécher des figues posušiti smokve
sécher un verre d'un trait v dušku izprazniti kozarec
sécher la classe, les cours špricati pouk, predavanja
il a séché en histoire slabo je odgovarjal v zgodovini (v šoli)
sécher d'envie, d'impatience skoprneti od zavisti, od nestrpnosti
sécher sur pied dolgočasiti se (pri čakanju), skoprneti (od nestrpnosti)
la chaleur a séché les ruisseaux suša je osušila potoke
le froid sèche la peau mraz suši kožo
des linges sèchent aux fenêtres perilo se suši na oknih
faire, mettre sécher du linge obesiti, razprostreti perilo za sušenje

serēscō¹ -ere (serēnus) (po)sušiti se: denique fluctifrago suspensae in litore vestis uvescunt, eaedem dispansae in sole serescunt LUCR.

siccēscō -ere (siccus) (po)sušiti se (naspr. hūmēscō): VITR., mel purgat, rosa reprimit, simulque siccescere non sinit CELS., animadvertimus autem quibusdam numquam siccescere oculos CELS., ne vel sanguis erumpat, vel cito pus supprimatur: quum per hoc siccescere eas partes opus sit CELS., faenum Graecum vetere vino macerato, deinde in sole exponito aut in furno, ut siccescat COL., aquilonem praenuntiat terra siccescens repente PLIN.

smoke² [smóuk] neprehodni glagol & prehodni glagol
kaditi (tobak, pipo itd.); kaditi se, dimiti (se) (with od)
čaditi (se), okaditi (se); pariti (se); završeti
zastarelo slutiti, domnevati; sušiti v dimu, prekajevati, prekaditi, dati okus po dimu; pregnati (razkužiti, uničiti) z dimom
britanska angleščina, zastarelo drážiti, nagajati, imeti za norca (koga)

smoked glasses sajasta (temna) očala (za gledanje v sonce)
smoked ham prekajena gnjat
to smoke like chimney figurativno kaditi kot Turek, biti strasten kadilec
this cigar doesn't smoke well ta cigara se ne kadi dobro
I soon began to smoke that something was wrong kmalu sem zasumil, da nekaj ni v redu (da je nekaj narobe)
I was the first to smoke him figurativno meni se je najprej zbudil sum o njem; prvi sem ga spregledal
green wood smokes svež les se pari
to smoke green fly uničiti listno uš z dimom
I have not smoked for three years že tri leta ne kadim
he has smoked himself sick toliko je kadil, da mu je postalo slabo
the lamp smokes the ceiling svetilka čadi strop
to smoke a plot slutiti (vohati) zaroto
put that in your pipe and smoke it figurativno tu imaš nekaj, o čemer lahko razmišljaš
this rice is smoked ta riž diši po dimu

smoke-dry [smóukdrai] prehodni glagol & neprehodni glagol
sušiti v dimu

squeegee [skwí:dži:; skwi:dží:]

1. samostalnik
navtika strgalo iz gume (za čiščenje, sušenje poda, palube itd.)
fotografija valj iz gume (za sušenje fotokopij)

2. prehodni glagol
sušiti (mokro palubo, ulico itd.) z leseno napravo z robovi iz gume

sterben (starb, gestorben) umreti, umirati; Bäume: odmirati, sušiti se, odmreti, posušiti se; sterben vor Furcht, Angst usw. umirati od strahu itd.; sterben an Krebs usw.: umreti za (rakom); sterben für umreti sa (koga, kaj); sterben durch jemandes Hand umreti od (čigave) roke; den Heldentod sterben umreti junaške smrti; gestorben sein für figurativ biti mrtev za (koga)

sterilēscō -ere (—) (—) (sterilis) „(iz)jaloveti“, posta(ja)ti ali biti nerodoviten; o človeku, živalih in rastlinah: impia Trinacriae sterilescant gaudia vobis nec fecunda V., acescunt superventu musta, sterilescunt tactae fruges Plin., is ergo tradit leaenam primo fetu parere quinque catulos ac per annos singulis minus, ab uno sterilescere Plin., capri pinguitudine sterilescunt Plin., ova eius glutino atramenti ad speciem uvae cohaerentia masculus prosequitur afflatu; alias sterilescunt Plin., detracto illa alumno suo sterilescit ilico ac resilit Plin., illum erectis hispidum afflatu visuque ipso et pulvere etiam reliquas maritare; huius arbore excisa viduvio sterilescere feminas Plin., oleam si lambendo capra lingua contigerit depaveritque primo germinatu, sterilescere auctor est M. Varro Plin., amygdalam in argilla molli meridiem spectante seri iubet; gaudere et dura calidaque terra, in pingui aut umida mori aut sterilescere Plin., sterilescunt enim nec moriuntur Plin., oleam quidem etiam, si lambat capra, sterilescere auctor est Varro, ut diximus Plin., quidam et sorbum, si in calidiora loca venerit, sterilescere putant Plin., alias evagatur per agros et cogit solum sterilescere (sc. hipposelinum) Plin., qui ederint, sterilescere, mares feminasve Plin.; (o seskih) (po)sušiti se, mleko izgubiti (izgubljati): mamma sterilescit Plin.

sun² [sʌn] prehodni glagol & neprehodni glagol
sončiti (se), postaviti (se) na sonce, izpostaviti (se) soncu, sončnim žarkom; sušiti (se) na soncu, greti (se) na soncu

to sun o.s. sončiti se, greti se na soncu
to be sunned biti obsijan od sonca

sunburn [sʌ́nbə:n]

1. samostalnik
zagorelost, opeklina od sonca

2. prehodni glagol
izpostaviti kaj soncu, da porjavi; sušiti (opeko) na soncu
neprehodni glagol
zagoreti, opeči se od sonca

tànjiti tȃnjīm (se)
1. taniti: tanjiti tijesto, pogaču
2. tanjšati: tanjiti žicu; tanji se u struku i duži u licu tanjša postaja v pasu
3. sušiti se: nekud si se počeo tanjiti, ne znam šta ti je
4. izgubljati se, izginjati: poče se bogatstvo drobiti, tanjiti

torrēscō -ere (incoh. k torrēre) biti sušen, biti pečen, biti žgan, biti sežigan, sušiti se, peči se, žgati se, sežigati se: Isid., non invenio qui non sit acerbum ignibus inpositum calidis torrescere flammis Lucr.

úditi ûdīm, ȕditi -īm
1. razkosavati, sekati na kose: ode mojoj kući da udi meso
2. prekajevati, sušiti v dimu

usíhati -am
1. sahnuti, presušivati: potok, voda usiha
2. sahnuti, venuti, sušiti se: trava usiha
3. gubiti se, nestajati, čiljeti (-le-): to počasi usiha iz spomina

venéti -ím, veni -ite, venel -ela i véniti -em venuti, venuti, sušiti se, sahnuti: trava vene od vročine, od suše