Franja

candelabrum množina candelabra [kændilá:brəm, kændilá:brə] samostalnik
kandelaber, velik svečnik, steber za svetilko, ulična svetilka

carcan [karkɑ̃] masculin

1. histoire železen ovratnik, s katerim so na sramotilni steber privezali zločinca; taka kazen; figuré huda omejitev svobode, prisiljenost, podvrženost

2. familier kljuse; mršava, zlobna ženska

carchēsium -iī, n (gr. καρχήσιον)

1. vršelo, koš na jadrniku: Luc. et Cat. ap. Non., Macr., iam mālus insurgit, pinus... insigni(s) carchesio conspicua Ap., summi carchesia māli Lucan., alti carchesia māli Cinna ap. Isid.

2. pren.
a) posoda za pitje, kupa, podobna vršelu, stisnjena na sredini in z ročajema, ki segata od dna prek vrha posode: L. Andr. fr., Val. Fl., Sil., cape Maeonia carchesia Bacchi V., liquidi carchesia Bacchi O., c. lactis O.
b) stroj žerjav, žerjavov steber: Vitr.

caryatid [kæriǽtid] samostalnik
arhitektura kariatida, ženski kip kot steber

chandelle [šɑ̃dɛl] féminin lojeva sveča; oporni ali nosilni steber; navpičen dvig, polet (letala, žoge); populaire svečka pod nosom; populaire policist, vojak

chandelle de glace ledena sveča
chandelle romaine raketa
à chaque saint sa chandelle čast, komur čast
la chandelle brûle sveča gori, figuré čas pritiska
se brûler à la chandelle (figuré) opeči si prste
brûler la chandelle par les deux bouts (figuré) denar skoz okno metati; trošiti, zapravljati svoje moči
devoir une fière, une belle chandelle à quelqu'un (familier) biti komu veliko zahvalo dolžan
monter en chandelle (letalo, žoga) zleteti, dvigniti se navpično v zrak
une chandelle lui pend au nez svečka mu visi pod nosom
tenir la chandelle (figuré) kot ustrežljiv tretji pomagati pri ljubezenski dogodivščini
travailler à la chandelle delati pri sveči
le jeu n'en vaut pas la chandelle to ni vredno truda, se ne izplača
en voir trente-six chandelles vse zvezde videti (od udarca)
(populaire) les économies de bouts de chandelle varčevanje pri majhnih stvareh in brez haska

cippe [sip] masculin polsteber, spominski steber

cippo m

1. nagrobni steber

2. mejnik, mejni kamen

cippus (cīpus) -ī, m

1. prvotno kol: hos stipites cippos appellabant C.

2. štirioglat koničast steber, kamnit ali lesen
a) kot nagrobnik: Luc. ap. Fest., Nov. fr., Pers., mille pedes in fronte, trecentos cippius in agrum hic dabat H.
b) kot mejnik: Varr.

colombe [kɔlɔ̃b] féminin

1. (poétique) golobica; figuré nedolžno dekle, nedolžnost; humour lahkomiselno dekle, lahkoživka

2. ostrešni steber

columella -ae, f (demin. columna) stebrič(ek), podboj: Ca., in trabibus columellae pedum quinûm defiguntur C. podboji; pri katapultu podnožje: Vitr.; occ. nagrobni steber: columella tribus cubitis ne altior Ci.; pren. steber = podpora: c. Lucili Luc. ap. Don., Luceilei c. Mart. — Kot rimski priimek Columella -ae, m Kolumela, npr. L. Iunius Moderatus Columella Lucij Junij Moderat Kolumela iz Gad, sodobnik filozofa Seneke, pisec del o poljedelstvu; njegova spisa De re rustica in De arboribus sta ohranjena: Col., Plin., Veg., Isid.

contracturer [-ktüre] verbe transitif povzročiti krč (mišic); zožiti steber proti vrhu

contrefort [-fɔr] masculin, architecture oporni steber; usnje na zadnjem koncu čevlja; pluriel gorski obronki, predgorje

les contreforts des Alpes alpsko predgorje

cornier, ère [kɔrnje, ɛr] adjectif ogelni; féminin, technique oglomer; architecture ogelni steber

counterfort [káuntəfɔ:t] samostalnik
arhitektura oporni steber

dosseret [dɔsrɛ] masculin obstenski steber, opornik

Drehpfeiler, der, Brücke: vrtljivi steber

Eckpfeiler, der, Baukunst, Architektur kotni steber; figurativ temeljni/vogelni kamen

Eckstiel, der, Elektrizität vogalnik, Baukunst, Architektur vogalni steber

Ehrensäule, die, spominski steber

erīsma -ae, f: Vitr., Front., in erīsma -atis, n: Vitr. s heterocl. gen. pl. erismatorum (gr. ἔρεισμα) podporni steber.