Franja

afferō (adferō) -ferre, attulī, allātum (adlātum)

1. prinesti (prinašati), spraviti (spravljati) kam, (s seboj) prinesti (prinašati): rogavit, ut sua, quae attulerat, licet efferre N. je prinesel, Curio ad focum sedenti magnum auri pondus Samnites cum attulissent, repudiati sunt Ci., te qui vivum casus... attulerint V., aff. dona, panem Cu., coronam auream donum (v dar) Cu. Smer: z adv.: scrinium cum litteris... eodem S., munera eo sunt allata N., huc affer scyphos H.; s praep.: HS sestertium sexagies ad aliquem C., lapidem... ad introitum aedis N., lecticā aliquem in forum L.; le pesn. z dat.: alimenta nubibus O. dovajati; le pri mestnih imenih sam acc.: tabulas Romam C. Izhodišče: attuleras domo scelus Ci.; z adv.: inde mortuus Romam allatus L., unde malum pedem attulistis Cat. od koder ste nesrečniki prišli; s praep.: aff. sacra ab illis huc Ci., ex propinquis urbibus cocta cibaria in castra L. Pesn. refl. in med.; z označeno smerjo: se afferre huc Kom. sem priti, prihajati, huc te adfers V., hanc urbem adferimur V. temu mestu se bližamo; z označenim izhodiščem: sese a moenibus Helenus adfert V. prihaja (sem).

2.
a) (pisma, poročila) prinesti (prinašati), v pass. tudi = priti, dohajati, dospeti: litteras a patre adferunt Ci., adf. litteras (epistulam) ad aliquem Ci., ut exoptatum inimico nuntium primus adferret Ci., quae (calamitas) tanta fuit, ut eam ad aures Luculli imperatoris non ex proelio nuntius, sed ex sermone rumor afferret L., adferuntur ex Asia cotidie litterae Ci., nuntius, fama adfertur Ci.; pesn. (redko): modulatae multitudinis conferta vox aures eius affertur Ap. mu udari na ušesa. Pogosto z ACI: rumores adferebantur,... Belgas... coniurare C., suspicio allata est hostem appropinquare N., terror (strašna vest) affertur Scythas adventare Cu.; od tod afferre brez obj. s samim ACI = sporočiti (sporočati), naznaniti (naznanjati): afferebant nuntii male rem gerere Darium N., allatum est eum dictatorem dictum esse L.; tudi: cum... eo mihi de Q. Hortensii morte esset adlatum Ci.
b) (o zemlji, drevesih) sad nositi, roditi, obroditi: vitis afferre se uvam ostendit Varr., talis ager post longam desidiam laetas segetes affert Col., surculi, qui primum florem afferunt Col. ki prvič vzcveto, plantae sinapis plus vere afferunt Col., afferre fructum Eccl.; pren.: magnum proventum poëtarum annus hic attulit Plin. iun. je rodilo obilo pesnikov; o dejanjih: pecuniam aff. Sen. ph. nesti, dajati denar, dobiček, tudi samo: nesti.

3. pren.
a) manūs afferre alicui ali alicui rei siloma roko položiti na koga ali na kaj = siloma lotiti se koga ali česa, prije(ma)ti koga, napasti (napadati) koga, spozabiti se nad kom, (po krivici) seči (segati) po čem, zateči (zatekati) se v kaj: domino a familia sua manus allatas esse Ci., manus sibi aff. sam se usmrtiti: Plancus in Ci. ep., Auct. b. Afr. ali = kri si spustiti: Sen. ph., templo manus impias adf. Ci. brezbožno oskruniti svetišče, manus adf. bonis alienis Ci.; pren.: vulneribus suis saepius manus adf. Ci. ep. rane predreti = bolečino obnoviti, beneficio suo manus aff. Sen. ph. dobroto razvrednotiti; brez dat.: pro se quisque manus adfert Ci. udriha, se bije; podobno: dentes in dominum adferre Varr. (o Aktajonovih psih) zobe naperiti zoper svojega gospodarja; vim afferre alicui ali alicui rei silo storiti, delati komu ali čemu, napasti koga, posiliti (dečka ali žensko): interfectus ab eo est, cui vim adferebat Ci., ita parati..., ut vim vitae aut corpori potuerint adferre Ci., quonam se pacto paucos et infirmos crederet praesidio tam valido et armato vim allaturos L., ut sumptum faciat in militem, nemini vis adfertur Ci. se nihče ne sili, ubi intellexit... id parari, ut filiae suae vis adferretur Ci., Sex. Tarquinius vim Lucretiae... attulit Ci., vim nobis Neptunius attulit heros O., vim adf. pudicitiae Ci., religioni Iust., vim et manus adf. Ci.; tudi o moralnem nasilju = (pri)siliti koga: vim adferebam senatui Ci., vim hoc est adferre; quid enim refert, qua me ratione cogatis Ci.; o sili dokazil: quod si geometricis rationibus non est crediturus, quae vim adferunt in docendo... Ci.
b) k čemu še kaj prinesti (prinašati) = (še) doda(ja)ti, dostaviti (dostavljati), s seboj prinesti (prinašati): multa addunt atque adferunt de suo Ci., quantum tuis operibus detrahet, tantum adferat laudibus Ci., multa in re militari nova attulit N. je izumil, hunc animum attulit ad tribunatum Ci., primus ille in praefecturam sellam curulem attulit Ci., quis attulerit Ci. kdo je dodal pristavek (osnutku zakona); pren.: adf. aliquid ad amicitiam populi Romani Ci., opem L., O. pomagati, adiumentum dignitati Ci., hoc auctoritatis ad accusandum adferebat Ci.
c) prinesti (prinašati) = poda(ja)ti, navesti (navajati), omeniti (omenjati), izreči (izrekati), govoriti, povedati: testimonium N., iudicium, causam, causas Ci., consilium, indicium conscientiae Cu., (haud) vana L., exemplum scelerati hominis Ci., hic mihi adferunt mediocritates Ci., adfertur de Sileno fabella Ci., an aetatem adferet? (starost v opravičilo) Ci., argumentum aquam aff. (vodo v dokaz) Cu.; z ACI: Q., sed adfers in tauri optimi extis... cor non fuisse Ci.; z odvisnim vprašanjem: cur credam, adferre possum Ci., adferant, quibus civitas erepta sit Ci. naj povedo; abs.: nihil igitur adferunt, qui... negant Ci. pravzaprav nič ne povedo.
č) prinesti (prinašati) = povzročiti (povzročati), prizade(va)ti, pripraviti (pripravljati), da(ja)ti: hora saepe magnas adfert clades Ci., magnam populo Rom. adf. cladem Ci., aff. detrimentum, incommodum C. ali iacturam Col. škodo, kvar, izgubo prizade(ja)ti, detrimentum aff. rei familiari N., hoc aliquid deformitatis afferebat N., adf. calamitatem Ci. onesrečiti, multas alicui lacrimas, dolorem, maiorem curam alicui Ci., alicui mortem Pl., Ci. ali necem Plin. smrt zadati komu, pestem alicui Ci. ali interitum alicuius rei Ci. ali perniciem vitae hominum Ci. ali pestilentiam Plin. pogubiti (pogubljati), ugonobiti (ugonabljati) koga, pokonč(ev)ati kaj, poguben biti komu ali čemu, alicui odium Ci. ali invidiam T. ali contemptum Cu. nakopati, alicui crimen Ci., alicui honorem, gloriam V., salutem alicui Ci. ali alicui rei C., spem alicui Ci. obuditi (obujati), finem alicuius rei ali alicui rei Ci. konec storiti, aliquid utilitatis Ci. kaj koristiti, multam utilitatem rei publ. Ci. mnogo koristiti, omnes utilitates in medium Ci. dati vsem v uporabo, kar je v splošno korist, non (illa) praesidia adferunt oratori aliquid Ci. nič ne vplivajo na govornika; o času: nunc hic dies aliam vitam adfert Ter., multa diem tempusque adferre posse L., dies, en, attulit ultro V.; po reklu aliquid utilitatis adferre dobi glag. occ. pomen prispevati, koristiti: aliquid adf. ad communem utilitatem Ci., nihil adf. ad communem fructum Ci., quid oves aliud afferunt nisi ut homines vestiantur? Ci.

Opomba: Pozni imp. adfers (= affer): Poeta ap. Fulg., It.

allant, e [alɑ̃, t] adjectif dober za hojo, okreten, gibčen, čil, krepek, dinamičen, aktiven; masculin podjetnost, živahnost, polet, vnema, aktivnost

les allants et les venants odhajajoči in prihajajoči
il est encore très allant pour son âge je še zelo živahen, aktiven za svojo starost
il est plein d'allant poln je poleta, podjetnega duha, je dinamičen
avoir de l'allant (familier) biti podjeten, aktiven

annālis -e (annus)

1. eno leto trajajoč, enoleten, leten: tempus Varr., Icti., solis cursus Varr., sexus Tert.

2. ki se tiče leta (let), leten: lex annalis, leges annales Ci. zakon(i), ki je (so) določal(i) kandidatom za častne službe potrebno starost, liber annalis Q. ali libri annales Verr. ap. Gell., Serv. = subst. annālis -is, m (sc. liber), nav. pl. annālēs -ium, m letnik(i), letopis(i). V njih so kronološko popisovali glavne dogodke leta sprva višji svečeniki, pontifices maximi; zato se imenujejo ti konec vsakega leta objavljeni letopisi annales pontificum maximorum Ci. ali annales pontificum Q., (zaradi njihovega uradnega značaja) tudi annales publici Ci. državni letopisi, najpogosteje pa annales maximi Ci., Verr. ap. Gell., Macr., Serv. véliki letopisi. Ko so Galci l. 389 Rim osvojili in zažgali, je bilo vse to letopisje uničeno. Pozneje so sestavljali take letopise učenjaki, npr. Q. Fabius Pictor (l. 200) in L. Cincius Alimentus (l. 150) v grškem, Cassius Hemina (l. 150), Q. Claudius Quadrigarius (l. ?) in Q. Valerius Antias (l. 60) v lat. jeziku: annales Varr., annales populi Rom. et monumenta vetustatis Ci., erat enim historia nihil aliud nisi annalium confectio Ci., aliquid in annales referre L., annales prisci L., O., annales vetustiores L., annales Fabii Pictoris Plin. = annales Fabii Gell.; annales imenuje tudi Enij svojo epsko pesnitev o rim. zgodovini, od tod annales Ennii Suet. Tako tudi Cornelii Taciti ab excessu divi Augusti annalium libri = „zgodovina“ (njegove historiae pa = „sodobna zgodovina“). Redkeje se rabi sg. annalis -is, m, in to večinoma le o posamezni knjigi kakega letopisa: Atticus... in annali suo scriptum reliquit N., est igitur sic apud illum (Ennium) in nono, ut opinor, annali Ci. (natančneje: de libro Ennii annali sexto Q.), Ennius... propter eos sextum decimum adiecit annalem Plin., posuimus igitur verba ipsa Quadrigarii ex annali eius VI transscripta Gell.; pri poznejših piscih tudi: in duodevicesimo annalium (nam. in duodevicesimo annali) Sen. ph., in tertio annalium (nam. in tertio annali) Gell. Pesn.: annales nostrorum audire laborum V. zgodovino. Kot nom. propr. Annālis -is, m Analij, naziv Vilijevega rodu po ljudskem tribunu Luciju Viliju (L. Villius), ki je prvi sprožil zakon, ki je določal starost, potrebno kandidatom za častne službe: Ci. ap. Q., L.

aquila (aquola Pl.) -ae, f (aquilus temen, črn)

1. orel, Jupitru posvečena ptica, ki mu je prinašala strele: Varr., Ci., L. idr., nec imbellem feroces progenerant aquilae columbam H., aquilam in te timebam O.; preg.: aquilae senectus Ter. orlovska = trdna (čvrsta) starost (ker je orel tudi v visoki starosti krepak).

2. pren.
a) legijski orel, srebrno bojno znamenje rim. legij: aquila argentea Ci., aquilam quartae legionis inferre Ci., aquilam ferre decimae legionis C., propter aquilam adsistit S., Romanae aquilae signifer O.; met. α) legija: acies tredecim aquilis constituta Auct. b. Hisp., victrices aquilae Lucan., mercede corruptae aquilae Plin.; β) mesto (služba) orlonosca: locuples aqu. Iuv.
b) Orel kot ozvezdje: Ci. (Arat.)
c) riba morski orel iz vrste skatov: Plin.
č) arhit. aquilae zatrepni podvali na templjih: sustinentes fastigium aquilae vetere ligno traxerunt flammam T.

Arganthōnius -iī, m (Ἀργανϑώνιος) Argantonij, tarteški kralj, ki je doživel visoko starost: Ci., Val. Max. Od tod adj. Arganthōniacus 3 Argantonijev, argantonijski: nepotes Sil.

argument samostalnik
1. (utemeljen razlog) ▸ érv, argumentumAvtor ima za dokaz svoje teze na voljo dovolj prepričljivih argumentov. ▸ Téziseihez a szerző számos meggyőző érvet tud felsorakoztatni.
Kot kronski argument je navedel svojo starost in več kot štiridesetletno politično kariero. ▸ Perdöntő érvként saját korát és több mint négy évtizedes politikai karrierjét hozta fel.

2. matematika (neodvisna spremenljivka) ▸ argument

āridus 3 (ārēre)

1. suh, usahel, uvel, ovenel: folia Ci., Plin., frondes H., lignum Luc. ap. Non., H., stramenta L., nutrimenta (ignis), pratum, solum V., arva O., terra Sen. ph., Plin., regiones humidae aridaeque Sen. ph., recrementa aridiora Gell., in arbore quod aridissimum est Sen. ph.; pesn.: nubila V. brez dežja; pesn. met.: aridus sonus Lucr. ali fragor V. suho pokljanje; subst. ārida -ae, f(sc. terra) suha zemlja, suho, kopno: Tert., Vulg.; āridum -ī, n suho, suhota: naves in aridum subducere, ex arido tela conicere, ex arido pugnam facere C., quae humi (gen.) arido... gignuntur S.

2. pren. suh = žejen, od žeje koprneč: anhelitus O., ora V. suho grlo, sicco ore viator aridus V.; met. sušeč, žgoč: sitis Lucr., febris V.

3. suh = izsušen, slok, brezmesen (brez mesa), brezsočen (brez soka): Cat., nates H., crura O.; pl. o ljudeh: exsiccati atque aridi Ci. izsušeni in sloki ljudje; met.: arida canities H. izsušena sivost = uvela, siva starost.

4. pren.
a) pičel, boren, (o osebah) ubožen, reven, siromašen: victus, vita Ci., sportula, cliens Mart.
b) skop, škrt(av): senex Pl., pater Ter.
c) (o govoru, spisih in govorniku) duševno suh = suhoparen, pust, plehek, dolgočasen: genus sermonis Ci. ali orationis Corn., narrandi ratio Q., compendium Q., aridissimi libri T., rhetor ex arido fatuus Sen. rh., magister aridus Q., aridi et exsucci... oratores Q.
č) (glede na znanje) praznoglav, neveden: sicci omnino atque aridi pueri Suet.

Opomba: Sinkop. obl. ārdus: Pl., Luc. ap. Non.

attingō (adtingō) -ere -tigī -tāctum (ad in tangere)

1. dotakniti (dotikati) se koga, česa, (p)otipa(va)ti: mento summam aquam attingens (Tantalus) Ci. poet., digito se caelum attigisse putat aliquis Ci. ep. komu se zdi, da je na pol v nebesih, potestne detrudi quisquam, qui non attingitur? Ci., prius, quam murum aries attigisset C., prioribus pedibus plane terram att. N. (o konju), manum complexus pulsum venarum attigit (medicus) T., venam att. Gell.; pren.: aliquid extremis, ut dicitur, digitis att. Ci. le površno ukvarjati se s čim, invitus ea tamquam vulnera attingo L.; pesn.: res gerere... attingit solium Iovis H. sega do Jupitrovega prestola = krajša pot do nesmrtnosti; occ. (do)takniti se česa =
a) vzeti si kaj, prilastiti si kaj: Tetigin' tui quidquam? Si attigisses, ferres infortunium Ter., num pecuniam publicam attigit Ci., ex eo fano nihil attigit Ci., nihil attigit nisi arma N.
b) (kake svetinje) dotakniti se: hunc Cupidinem (Kupidovega kipa), quod erat consecratus, non attigit Ci., nemo ausus est illud signum attingere Ci.
c) udariti, suniti, dregniti; lotiti se koga, napasti; zadeti na koga, naleteti na koga, zalotiti koga: ne sis me uno digiti attigeris Pl., si illam digito attigerit uno Ter., si digito quem attigisset, poenam dedisset Ci., si Vestinus attingeretur L. ko bi Vestina napadli, nullis atactus telis Sil. zadet, ranjen, cubicularios eius att. Suet., Sulla, quem primum hostes attigerant S. na katerega so bili... naleteli; pesn.: si te his attigerit terris Aurora morantem V. če te... zaloti.
č) dotakniti (dotikati) se ženske (evfem. o spolni ljubezni): Cat., Tib., nocte illa prima virginem non attigit Ter., ut quamque attigeris, fabula turpis eris O., Venerem seram att. O. pozno ljubezen gojiti.
d) dotakniti se jedi, pokusiti, užiti, jesti, žreti: noluerunt feris corpus obicere, ne bestiis quoque, quae tantum scelus (pošast) attigissent, immanioribus uteremur Ci., nulla... quadrupes... graminis attigit herbam V., at illa... nullos attingere cibos T.; pren.: philosophiae studia ne primoribus quidem labris att. Ci. niti površno ne poprijeti se...

2. pren.
a) priti do kakega kraja, dospeti kam, stopiti (stopati) kam: Siciliam Ci., N., Asiam Ci. ep., Britanniam C., Eutr., simulac me Dyrrhachium attigisse audivit Ci., cum nondum huius loci auctoritatem attingere auderem Ci. stopiti na to častito mesto, forum non att. Ci. ne hoditi na forum, att. planitiem C., arva, proram V., Maenalon O., locos saltuosos T.; pesn.: att. lumina V. doseči luč življenja, priti na svet, beli dan zagledati, arces igneas H. doseči božje časti.
b) (o krajinah in narodih) (do)tikati se česa, mejiti s čim, na kaj, mejašiti: per Cappadociae regionem eam, quae Ciliciam attingeret Ci. ep., (Gallia) attingit etiam ab Sequanis et Helvetiis flumen Rhenum C., eorum fines Nervii attingebant C.; tako tudi: (stomachus) utraque ex parte tosillas attingens Ci.; z ad: quā ad fluvium attingit Mel.; abs.: cuius modi loci attingant Corn.
c) (o vesteh) priti do koga, dospeti do koga: quod ab illoc (me) attigisset nuntius Pl., quem simulac Romam venisse mihi aures attigit nuntius Varr. ap. Non.; (o duševnem stanju in doživetjih) zade(va)ti, doleteti koga, lotiti se koga, preiti (prehajati) koga: ne quae me illius temporis invidia attingeret Ci. ep., antequam voluptas aut dolor attigerit Ci., ut eum non attingat aegritudo Ci., erant pauci, quos ea infamia attingeret L., si quid eam humanitus attigisset Ap. ko bi jo bilo zadelo kaj človeškega = ko bi bila umrla.
č) v zvezi biti s kom, s čim, imeti opraviti s kom, s čim, spadati h komu, k čemu, brigati koga, zadevati koga, tikati se koga, doseči (dosegati) koga, kaj: quae (civitates) cum officiis, fide, vetustate, tum etiam cognatione populi Romani nomen attingunt Ci., non magis attingere nomen legis, quam si... Ci. prav tako malo biti v zvezi z besedo „zakon“, kakor ko bi..., cum animal... quatenus quidquid se attingat ad seque pertineat, perspicere coepit Ci., attingit animi naturam corporis similitudo Ci. telo je podobno duši, iste (labor) nec attingit deum nec... Ci. niti nič ne briga boga, aliquid ne suspicione quidem att. Ci. niti s sumničenjem ne doseči = niti približno ne uganiti, ut quisque te... necessitudine aliqua attingebat Ci., att. aliquem sanguine Plin. iun. biti s kom v sorodu po krvi, paucis ut rem ipsam attigit Pl. kako je z malo besedami zadela stvar.
d) kako starost doseči = doživeti, učakati jo: senectutis aetatem Col., septuagenariam aetatem Eutr.
e) lotiti se česa, poskusiti (poskušati) kaj, poskusiti (poskušati) se v čem, ukvarjati, pečati se s čim: rem publicam Ci. ep., rem militarem Ci., C., bellum S., arma L., Graecas litteras Ci., librum strictim Ci. ep. le površno pogledati, volumina Plin., orationes Ci. ukvarjati se s pisanjem govorov, poëticen N. ali poëticam Suet., studia non leviter Suet., gaudia Pr. uživati.
f) (v govoru) dotakniti (dotikati) se česa, omeniti (omenjati) kaj, besedo napeljati na kaj, razpravljati o čem: quae praeteriri non poterant, ea leviter attigi Ci., quem (Chrysogonum) simul atque attigi, statim homo se erexit Ci., singillatim unamquamque rem att. Ci., aliquid perquam breviter perstringere atque attingere Ci., att. reges N., si tantummodo summas (res) attigero N., aliquid summatim att. Lucr., Q., gentīs, quibuscum nobis bellum aut amicitia fuit, attingere S., aut Transpadanus, ut meos quoque attingam Cat., aliquid breviter att. Corn., Suet., aliquid leviter in transitu att. Q., quos paucis attigi Aur.

avancé, e [avɑ̃se] adjectif naprej pomaknjen; napreden; (pre)zgoden; prezrel, pregoden

idées féminin pluriel avancées napredne misli
à une heure avancée (de la nuit) ob pozni (nočni) uri
la nuit est déjà bien avancée pozna nočje že
me voilà bien avancé! sedaj vem toliko kot prej!
avancée dans la grossesse v visoki nosečnosti
ce poisson est un peu avancé ta riba je že malo pokvarjena
enfant masculin avancé pour son âge za svojo starost prezrel otrok
être d'un âge très avancé biti že v visokih letih

beau ali bel, belle [bo, bɛl] adjectif lep, čeden, zal, krasen; stasit, postaven; izvrsten; dober; eleganten, čedno oblečen; veder, jasen (vreme)

tout beau! kar, le počasi!
de plus en plus beau vedno bolje, lepše
de plus belle znova, še močneje
un beau jour nekega (lepega) dne
le beau sexe lepi spol, ženske
un bel âge lepa, visoka starost
une belle main (figuré) lepa pisava
la mer est belle morje je mirno
à la belle étoile na prostem, pod milim nebom
pour les beaux yeux de quelqu'un nesebično, iz nesebičnosti
le beau monde odlična, fina družba
un beau monsieur lepo oblečen, fin gospod
bel esprit duhovit, bistroumen človek
belle plume (figuré) sijajen pisatelj
un beau joueur igralec, ki zna izgubljati brez jeze
en voilà une belle demande! kakšno bedasto vprašanje!
la belle affaire! prava reč!
un bel égoïste velik sebičnež
belle gifle féminin krepka klofuta
beau papier (commerce) prvovrsten papir
(ironično)

de belles paroles lepe, prazne besede
bel et bien nedvomno, gotovo
tout cela est bel et bien, mais ... vse to je dobro in lepo, toda ...
au beau milieu (de) prav v sredini, sredi
avoir beau faire quelque chose zaman kaj delati
vous avez beau rire vi se lahko smejete
avoir beau jeu z lahkoto kaj doseči, v čem uspeti
il y a beau temps de cela lep čas, dolgo je že od tega
l'avoir belle imeti ugodno priložnost
s'arrêter au beau milieu de la route ustaviti se prav sredi ceste
j'en apprends de belles lepe stvari izvem, slišim
vous me la baillez belle (figuré) norčujete se iz mene
en conter, en dire de belles à quelqu'un natvesti komu kaj
dévorer, manger à belles dents hlastno, pohlepno jesti
être dans de beaux draps biti v stiski, v zadregi, v slabem položaju
il n'est pas beau (de dire ...) ne spodobi se (reči ...)
l'échapper belle za las, srečno pete odnesti
en dire de belles sur quelqu'un (ironično) lepe stvari o kom pripovedovati
il fait beau lepo (vreme) je
il fait beau (de savoir) prijetno, tolažilno, razveseljivo je (vedeti)
cela te fera une belle jambe lep kos boš prišel naprej s tem
se faire beau lepo se obleči
il s'est fait beau lepo se je oblekel
il en fait de belles (familier) lepe (stvari) počenja, neumnosti dela, pošteno ga lomi
la manquer belle zamuditi ugodno priložnost
mourir de sa belle mort umreti naravne smrti
présenter quelque chose sous un beau jour prikazati kaj v lepi, ugodni luči
voir tout en beau videti vse skozi rožnata očala

bisognoso

A) agg.

1. potreben

2. reven, ubog:
i bisognosi reveži
PREGOVORI: giovane ozioso, vecchio bisognoso preg. brezdelna mladost, revna starost

B) m (f -sa) revež

blanchir [blɑ̃šir] verbe transitif (po)beliti; (o)prati; (o)čistiti; verbe intransitif posta(ja)ti bel; siveti

blanchir à la chaux pobeliti z apnom
blanchir des choux popariti zelje
blanchir à la lime izpiliti
blanchir de colère postati bel, bled od jeze
l'âge blanchit les cheveux leta, starost pobelijo lase
blanchir sous le harnais (figuré) osiveti v službi
le jour blanchit dan se dela, svetlika se
se blanchir le visage avec de la poudre napudrati si obraz
se blanchir beliti se; pudrati se; figuré opravičevati se
rien ne peut le blanchir nič ga ne more opravičiti
il est sorti blanchi de cette affaire nobena krivda mu ni bila dokazana v tej zadevi, aferi

bone¹ [boun] samostalnik
kost, srt, koščica
množina okostje
pogovorno, množina kocke, kockanje; kastanjete
sleng študent, ki počasi študira
ameriško, sleng dolar

a bag of bones kost in koža, suh ko trlica
bred in the bone prirojen, v krvi
to cast (in) a bone between povzročati nesoglasje, ščuvati
chilled to the bone popolnoma premražen
bone of contention kamen spotike
to cut to the bone do skrajnosti omejiti
devil's bones kocke
to feel in one's bones slutiti, biti prepričan
funny (ali crazy) bone za udarec občutljivo mesto na komolcu
to go down on one's bones na kolenih prositi za odpuščanje
to make no bones about (ali of) ne delati težav zaradi, odkrito priznati
to make old bones doseči visoko starost
to have a bone to pick with s.o. imeti s kom račune; ošteti koga
to have no bones about ne se pomišljati
hard words break no bones strogost ne škoduje, beseda ni konj
to have a bone in one's arm (ali leg) biti na smrt utrujen
to have a bone in one's throat ne moči spregovoriti
to keep the bones green biti dobrega zdravja
the nearer the bone the sweeter the flesh (ali meat) na koncu je jed najslajša
to the bone maksimalno (zreducirati)

canonique [kanɔnik] adjectif kánonski; normativen

âge masculin canonique starost 40 let (minimum za služabnico pri duhovniku)
(familier) être d'un âge canonique biti že v zrelih, častitljivih letih

cardō -inis, m (prim. gr. κραδάω, κραδαίνω vihtim, maham, omahujem, κόρδαξ ples)

1. vratni tečaj, stežaj; pri starih Rimljanih so bili tečaji navpično v vrata zabiti roglji, tako da so se vrteli v blazinah, pritrjenih na podboju: Pl., Luc. fr., Varr. fr., Plin. idr., foribus cardo stridebat ahenis V., emoti procumbunt cardine postes V., cardinem vertere V., O. ali versare O. vrata odpreti (odpirati); od tod cardines
a) obdelani kosi lesa, ki se drug v drugega začepljajo: cardo masculus rogelj, čep, c. femina blazinica, teč: Vitr.
b) zvezana venčna konca: Plin.

2. astr. točka, okoli katere se kaj vrti, vrtišče, tečaj, najpogosteje severni tečaj: Vitr., Sen. tr., Lucan., Stat., c. caeli Varr. severni tečaj, cum sim sub cardine mundi O. pod severnim tečajem, duplex c. Ci. poet. zemeljska os z obema tečajema, cardines mundi Col., Plin. oba zemeljska tečaja; od tod tudi stran neba, stran sveta, pas: Stat., totidem (quattuor) mundi cardines Q., c. Eous, Hesperius, occiduus, medius Lucan., meridianus, occidentalis, septentrionalis Veg., frigoris Arn. mrzli pas, omnes illius cardinis populi Fl.; središče, center, o zemlji, ki je po prepričanju starodavnikov središče vesolja: Plin. (II, 64, 64), o mesecu: Plin. (II, 9, 6), c. convexitatis Plin. središče in težišče, hemisphaerii Varr.; anni c. Plin. poletni sončni obrat, poletni kres, temporum cardines Plin. obdobje letnih časov; extremus c. Sen. tr., Lucan. starost; pri zemljemercih mejna črta, razmejitvena črta, mejnica, mejilnica, ki so jo na polju potegnili od juga proti severu: Plin.; od tod mejna črta nasploh: qui... Anconam velut cardinem haberent L., terminus est nunc imperii vestri mons Taurus: quidquid intra eum cardinem est, nihil longinquum vobis videri debet L.

3. pren. vrtišče = preokret, glavna točka, glavna stvar, glavna okoliščina: Val. Max., Lact., Arn., haud tanto cessabit cardine rerum V. ob tolikšnem preokretu položaja, cardine summo verti Val. Fl. biti v največji nevarnosti, factorum in cardine summo Stat., causae, litium c. Aug., tantae rei cardinem in arte tua non videbam Aug.

centēnārius 3 (centēnus) sto vsebujoč, iz sto sestavljen: grex Varr., numerus Varr., Aug., pondera Plin. stoti, ballistae Luc. ap. Non. stofuntni metalni kamni, lapis Vitr. stofuntnik, fistula Vitr., Front. katere pločevina je pred krivino široka 100 palcev, formae Lamp. oblike denarja, vredne po 100 zlatov, rosa Tert. stolistnica, cena Tert., P. F. za 100 asov, centenario contiguus Amm. skoraj 100 let star, centenariam transgredi aetatem Hier. dočakati starost 100 let, infantes centenarii Arn. storoki ali stoglavi, libertus Icti. ki ima 100000 sestercev premoženja. Subst.

1. centēnārium -iī, n (sc. pondus) stot: Isid.

2. centēnāriī -ōrum, m
a) uradniki, ki imajo 100000 sestercev letne plače: Cod. Th.
b) = centuriones: Veg.

cervīnus 3 (cervus) jelenji, jelenov: Varr., Ap., vellera O., pellis H. nagačen jelen, senectus Iuv. jelenja = visoka starost.

chair¹ [čɛə] samostalnik
stol, sedež
ameriško električni stol; stolica, katedra; profesura; predsedstvo
ameriško predsednik

bath chair invalidski voziček
to be (ali sit) in the chair predsedovati
to address the chair obrniti se na predsedstvo (zborovanja)
to take a chair sesti
to take the chair prevzeti predsedstvo
ameriško chair car najboljši razred na železnicah
easy chair naslonjač
chair days starost
ameriško to go to the chair biti kaznovan s smrtjo na električnem stolu
ameriško chair warmer lenuh
deck chair ležalnik
to leave the chair zaključiti sejo
chair! chair! mir!
folding chair sklopni stol
to hold the chair for English biti profesor za angleščino (na univerzi)

connaissance [kɔnɛsɑ̃s] féminin spoznanje; znanje; zavest; (po)znanstvo; znanec, -nka; familier prijatelj, -ica, razmerje; juridique pristojnost; (lov) sled, znamenje, znak

à ma connaissance kolikor vem
en connaissance de cause dobro vedoč, za kaj gre; s polno zavestjo, kaj delamo; strokovno, z izvedenostjo
en pays de connaissance (kot) med znanci, kot doma
sans connaissance brez zavesti, nezavesten
âge masculin de connaissance (juridique) razsodnost, prištevnosti sposobna starost
gens masculin pluriel de connaissance znanci
figure féminin, visage masculin de connaissance znan obraz
une persanne de ma connaissance, une de mes connaissances neki moj znanec, neka moja znanka
connaissance professionnelle strokovno znanje
c'est une vieille connaissance (familier) to je že star (moj) znanec
avoir toute sa connaissance biti pri polni zavesti
donner connaissance de quelque chose à quelqu'un, porter quelque chose à la connaissance de quelqu'un komu kaj sporočiti, koga o čem obvestiti
faire connaissance seznaniti se
faire étalage de ses connaissances razkazovati svoje znanje
faire de nouvelles connaissances dobiti si novih znancev
faire, lier connaissance avec quelqu'un, faire la connaissance de quelqu'un seznaniti se, spoznati se s kom
j'ai fait connaissance avec lui, j'ai fait sa connaissance seznanil sem se z njim
faire quelqu'un faire la connaissance de quelqu'un seznaniti koga s kom
perdre connaissance izgubiti zavest, onesvestiti se
porter à la connaissance du public javno objaviti, razglasiti
prendre connaissance de quelque chose vzeti kaj na znanje
renouer connaissance obnoviti poznanstvo
reprendre connaissance priti spet k zavesti, k sebi
venir à la connaissance de quelqu'un komu na ušesa priti

cōnsul -ulis, m, okrajšano v sg. COS., v pl. COSS. (prim. cōnsilium)

1. sprva „prisednik kraljevega svéta“, potem konzul. Consules (množinska obl. je starejša od edninske), ki sta se prvotno (do l. 449) imenovala praetores, sta bila najvišja rimska oblastnika. Po l. 510 (po pregonu kraljev) so jih v centurijskih komicijah volili za eno leto med patriciji, po l. 366 pa tudi med plebejci. Poleg svečeniške (prim. rex sacrificulus) sta imela popolno kraljevo oblast: v miru sta upravljala državo ter bila najvišja sodnika in finančna upravitelja, v vojni pa vojskovodji. Ko pa so v Rimu l. 443 uvedli cenzuro in l. 366 še preturo, se jima je oblast precej zožila: izgubila sta finančno upravo in sodstvo. Službo sta konzula nastopila sprva nav. 1. sekstilija (avgusta), po l. 154 pa 1. januarja. Consul imperiosus, popularis Ci., sellae consulum L., sella consulis Plin. iun. Z besedo consul(es) in z imeni konzulov (v absolutnem abl.) so se označevale letnice in starost stvari in oseb: te (sc. Asinio Pollione) consule V. za časa tvojega konzulovanja, quibus consulibus interierit, non convenit N. ob katerih konzulih = katerega leta, ignoto consule Lucan. neznanega leta, proximis consulibus Ci. prejšnje leto, in destinatos consules Ci. za prihodnje leto, sequentibus consulibus Suet. v naslednjem letu, multos consules inter magna bona numerare Sen. ph. mnoga leta, adiecto (edito) die et consule Icti. s podatkom dne in leta, sine die et consule Icti. brez podatka dne in leta, habere diem et consulem Icti. dan in leto, tot consulum regionumque vina Sen. ph. tolikih let in tolikih vrst vina, amphora centeno consule facta Mart. stoleten, bis tibi consul trigesimus instat Mart. star si skoraj 60 let; imeni konzulov stojita v službeni pisavi v brezvezju (asindeton): M. Claudio Marcello L. Fabio Labione consulibus N., pisatelji pa imeni vežejo z et (pri Ci. in C. dobimo oba načina): C. Claudio Caeci filio et M. Tuditano consulibus Ci., C. Cornelio Q. Minucio consulibus Ci., M. Messala et M. Pisone coss. C., L. Pisone Aulo Gabinio consulibus C.; tudi Mario consule et Catulo Ci., Q. Caepione consule et C. Laelio Ci.; pesn. stoji le eno ime: consule Tullo H. za Tulovega konzulovanja, prim.: Bibuli consulis amphora H. vrč izza Bibulovega konzulovanja. Pomni poseb.: ordinarii consules L., Aus. redna konzula = konzula, ki sta službo redno nastopila s pričetkom leta (po njiju se je leto imenovalo), naspr. consul suffectus L., Lamp. ki je služboval namesto konzula, umrlega pred iztekom leta; consul designatus Ci., L. za prihodnje leto izvoljeni konzul (dokler ne nastopi službe); novi consules L. nova konzula = konzula tega (tekočega) leta, naspr. prioris anni consules L.; consul maior Gell., Fest. konzul, ki je imel oblastništvo (fasces, imperium) ter je predsedoval senatu in komicijam, sprva starejši (od tod maior, sc. natu), pozneje pa tisti, ki je pri volitvah dobil največ glasov, po Julijevem zakonu (lex Iulia) pa oni, ki je imel največ otrok. Rekla: creare consulem Ci. ep. ali consules Varr., Ci., L., Plin. iun. ali aliquem creare consulem (aliquos creare consules, v pass. z dvojnim nom.) C., L., Val. Max. konzula (iz)voliti, koga za konzula (iz)voliti (o ljudstvu), konzula (koga za konzula) (iz)voliti dati (o predsedniku komicij); redk. aliquem dicere consulem ali aliquem dicere consulem cum aliquo L. koga (s kom) za konzula (iz)voliti (o ljudstvu); večinoma aliquem facere consulem (v pass. z dvojnim nom.) koga storiti konzula, koga postaviti za konzula (o ljudstvu) ali (o posamezniku, včasih s pristavkom suffragio suo) storiti, da se kdo izvoli za konzula, glasovati, da se koga izvoli za konzula: L., Vell., Q., Fl., me … primum hominem novum consulem fecistis Ci., cum C. Fabricio P. Cornelius … gratias ageret, quod se (homo) inimicus consulem fecisset Ci., aliquem facere consulem ordinarium Sen. ph., cum ab aratro arcessebantur, qui consules fierent Ci., Marius absens consul factus S.; consulem sufficere nadomestno (iz)voliti konzula (prim. zgoraj consul suffectus): sufficere consules L., suffectus in Lucreti (consulis) locum M. Horatius Pulvillus L., ne consul sufficiatur, non timent Ci.; aliquem sibi consulem substituere Vell. postaviti si koga za konzula namestnika, substituere sibi consules Suet.; consulem rogare konzula za volitve predlagati (o predsedniku komicij): ut consules roget praetor Ci. ep. comitia consulibus rogandis habuit Ci.; consulem subrogare konzula za nadomestno volitev predlagati (nasvetovati) ali konzula po narodu (iz)voliti, ozir. (iz)voliti dati (o predsedniku komicij): ad consules subrogandos venire L., in locum collegae consulem non subrogaverat Aur. (prim.: nec [consul P. Valerius] collegam subrogaverat in locum Bruti L.); aliquem declarare consulem objaviti izvolitev koga za konzula, izvolitev konzula razglasiti dati (o predsedniku komicij ali o volivcih samih): me … una vox universi populi Romani consulem declaravit Ci., quos populus proximis comitiis ingenti consensu consulem alterum, alterum praetorem declaravit L., v pass. (z dvojnim nom.): eiusdem hominis voce et declaratus consul et defensus Ci., comitiis habitis consules declarantur M. Tullius et C. Antonius S., consules declarati P. Scipio Nasica L. Calpurnius Bestia S.; v istem pomenu tudi aliquem renuntiare consulem: comitiis centuriatis L. Murenam consulem renuntiavi Ci., dictator … M. Valerium Corvum … consulem renuntiavit L., v pass.: tua voce (consules) renuntiati sumus Plin. iun.; aliquem consulem designare koga za konzula nameniti, koga za konzula prihodnjega leta (iz)voliti (prim. zgoraj consul designatus): Mamertinum consulem d. Amm., v absolutnem abl.: eodem tribuno plebis et inimico consule (za konzula) designato Ci. V službeni pisavi je pogostna zveza pro consule = konzulov namestnik, prokonzul: Siciliae provinciae, cum esses pro consule, praefuisti Ci., pro consule ad Veios esse L., qui ad urbem sunt pro consulibus C., Furius Camillus pro consule Africae T. Iz te zveze je nastal subst. prōcōnsul -ulis, m (gl. to geslo). — Katerikrat je kdo konzul, se pove z acc. (redk. z abl.) neutr. sg. vrstilnih števnikov, kolikokrat pa s prislovnimi števniki: cum primum consul fuerat L. prvič, Marius … septimum consul Ci., Q. Maximo quintum consule Ci., T. Quinctio quartum consule L., tako tudi: C. Flaminius consul iterum Ci. drugič; tertio consules esse Plin. iun. v tretje, tretjič, Marium creatum septimo consulem Quadr. ap. Gell.; M. Aemilius Lepidus, qui bis consul augurque fuerat L. dvakrat, M. Marcellus ille quinquies consul Ci. — Zgodovinopisci včasih rabijo consul nam. proconsul: L. (XXVI, 33, o Klavdiju), Fl., Aur., Eutr., quaestor obtigit P. Africano consuli (bil pa je le prokonzul) N.

2. consul = najvišji oblastnik v municipijih: Aus., L. Fulvius …, Tusculanorum rebellantium consul, … qui … Romae triumphavit ex iis, quorum consul fuerat Plin.

3. consul = Posvetovalec, Jupitrov vzdevek (po gr. Ζεὺς βουλαῖος ali βουληφόρος): Ap., Vop.