Franja

obsidium¹ -iī, n (obsidēre), neklas. = obsidiō

1. obsedanje, obleganje, obstop(anje), blokada, zapora, obkolitev, zajetje: Varr., S. fr. ap. Fest., obsidium facere Ilio Pl. zasesti, zajeti Ilion, tolerant inopiam obsidiumque T., obsidium solvere T., milites ad liberandum Mogontiaci obsidium ducere T. da bi Mogontiak rešili obleganja, occupare obsidio Lacedaemonis exercitum L.

2. metaf.
a) zalezovanje: obsidia hominum atque insidiosorum animalium Col.
b) pozornost, previdnost: curatoris Col.
c) (huda) pogibel, uničenje, poguba, nevarnost, stiska, sila, nuja: tuo tergo obsidium adesse Pl. udarci, batine.
d) varstvo, zaščita, pomoč: Suet. ap. Fest.

pass¹ [pa:s] samostalnik
prepustnica, prosta karta, potni list
vojska dopustnica (listina); kratek dopust
univerza opravljeni izpit, spričevalo o opravljenem izpitu, najnižja pozitivna ocena; kritično stanje, stiska; kretnja (roke), zvijača, finta; črta, poteza (pri beljenju)
šport podajanje žoge (nogomet); sunek (sabljanje)
sleng vsiljivost, nadležnost (ljubezenska)

to be at a desperate pass biti v kritičnem stanju, biti brezupno
a pretty (ali bad) pass zelo kritično stanje
to bring to a pass napraviti, izvršiti
to make a pass at vsiljevati se ženski, nadlegovati
šport pass back vrnitev žoge igralcu (nogomet)

paupertās -ātis, f (pauper) neimovitost, ubožnost, beda in sicer

1. pičel obstoj, pičla sredstva, pičla eksistenca, pomanjkanje sredstev, pomanjkanje bogastva = stanje, ko človek nima ne več ne manj, kot je nujno potrebno (naspr. divitiae): H., T., Sen. ph., Sil., Val. Max. idr., paupertas vel potius egestas ac mendacitas Ci., in paupertate vivere Ci. ob pičlem, non est paupertas habere nihil Mart.; v pl.: potes animo advertere et horum temporum divitias et illorum paupertates Varr. ap. Non., ex multis paupertatibus divitiae fiunt Sen. ph. pičlih dohodkov; occ. siromačíja = skromno premoženje: Dig.

2. metaf. (= egestas, inopia) revščina, siromašnost, siromaštvo, siróščina, potreba, pomanjkanje, stiska, beda, sila: Ci., L. idr., infelix Iuv., paupertas si malum est, mendicus beatus nemo esse potest Ci., cum propter paupertatem sues puer pasceret Ci.; pren. bornost, revnost, siromašnost: illam partem excusationis qua te scribis orationis paupertate (sic enim appellas) isdem verbis epistulas saepius mittere nec nosco nec probo Ci. ep., quae cur tanto opere aspernemur nihil video, nisi quod iniqui iudices adversus nos sumus ideoque paupertate sermonis laboramus Q., quam in Latinum transferentes litteraturam vocaverunt, fines suos norit, praesertim tantum ab hac appellationis suae paupertate Q.

pēnūria -ae, f (prim. paene) pomanjkanje, primanjkovanje, stiska (naspr. cōpia); le z objektnim gen.: Ter., Col., Plin. idr., argenti L., omnium rerum L., aquarum S., liberorum S., victus H., cibi Lucr. ali edendi V. jedi, hrane, sapientium civium bonorumque Ci., interierunt virorum penuriā Ci., agrorum Plin. iun., laudis Ap., penuria discipulorum Hier., temporis Cass.

pénurie [penüri] féminin (veliko) pomanjkanje, stiska (de quelque chose za kaj); revščina, beda

pénurie d'argent, de capitaux, de devises, de charbon, de matières premières, de maîtres, de main-d'œuvre pomanjkanje denarja, kapitala, deviz, premoga, surovin, učiteljev, delovne sile

piña ženski spol smrekov storž; ananas; gneča, stiska

piña americana, piña de América ananas
(horchata de) piña ananasova limonada

piñata ženski spol (kuhalni) lonec; gneča, stiska

pinch¹ [pinč] samostalnik
uščip, ščipanje, stiskanje, pritisk; ščepec
figurativno stiska, muka, sila
sleng odvzem prostosti, aretacija
sleng tatvina

to give s.o. a pinch uščipniti koga
sleng a pinch of trohica česa
at (ali on, in) a pinch v sili
if it comes to the pinch če bo nujno
there's the pinch v tem grmu tiči zajec
the pinch of hunger huda lakota

pobreza ženski spol revščina, siromaštvo; potreba, stiska; malodušnost, obupanost

pobreza de espíritu duševna revščina
venir a pobreza osiromašeti
vivir en pobreza živeti v revščini
pobreza no es vileza revščina ni sramota

poisse [pwas] féminin, populaire smola; nesreča; masculin, populaire zvodnik; vieilli beda, stiska

quelle poisse! kakšna smola!

pȍtreba ž (ijek., ek.)
1. potreba: imati nužne -e; svakodnevna potreba; podmiriti svoje -e zadovoljiti svoje potrebe; podmirivati estetske -e; nema -e ni potrebno
2. potreba (na stran): osjećati -u
3. stiska: u slučaju -e obratite se na svoga brata
4. potrebščina: životne -e, školske -e
5. nije -e da se govori o tome ni potrebno govoriti o tem; do -e če bo treba; bio je premješten po -i službe bil je premeščen, ker je to zahtevala služba

poussière [pusjɛr] féminin prah; figuré pepel, posmrtni ostanki; beda, stiska; velika množina

poussière de charbon premogovni prah
poussière fécondante, des fleurs pelod
500 francs et des poussières (familier) 500 frankov in (še) nekaj več
nuage masculin de poussière oblak prahu
faire de la poussière (figuré) dvigniti prah
mordre la poussière (familier) pasti po vsej svoji dolžini; ne uspeti, doživeti neuspeh; biti premagan
tirer quelqu'un de la poussière (figuré) potegniti, (po)vleči koga iz blata, pomagati mu v stiski
tomber en poussière razpasti v prah, biti zelo star

premiosidad ženski spol stiska, pomanjkanje, pičlost

premura ženski spol sila, stiska; naglica

con premura naglo

presse [prɛs] féminin gneča; množica; nuja, sila; naglica; familier zadrega, stiska; technique stiskalnica (zlasti tiskarska); tiskarski stroj; tisk

presse à bras, hydraulique ročna, hidravlična stiskalnica
presse du cœur sentimentalen časopisni magazin
presse filmée tedenski pregled
presse à huile stiskalnica za olje
presse d'opposition opozicijski tisk
presse périodique, quotidienne periodični, (vsako)dnevni tisk
presse parlée, radiophonique radijska poročila
presse à sensation senzacijski tisk
agence féminin de presse tiskovna agencija
campagne féminin de presse tiskovna kampanja
coupures féminin pluriel de presse izvlečki iz časopisov
liberté féminin de la presse svoboda tiska
moments masculin pluriel de presse konične ure
la petite presse revolverski listi
revue féminin de presse pregled (dnevnega) tiska
service masculin de presse izvodi kake knjige, ki se pošljejo časopisom in revijam
avoir bonne, mauvaise presse imeti laskave, nenaklonjene komentarje v tisku, figuré biti na dobrem, na slabem glasu
être sous presse biti v tisku
ne pas faire presse (figuré) ne se pretegniti (z delom)
fendre la presse preriniti se skozi gnečo
mettre sous presse dati v tisk, tiskati
se tirer de la presse izvleči se iz afere
il n'y a pas de presse ne mudi se

pressūra -ae, f (premere)

1. stisk, pritisk, tlak: loci Sen. ph., per somnium gravedo atque pressura (= mora) Cael., palpebrarum Ap.

2. stiskanje, iztiska(va)nje, prešanje: Col., Plin.; meton. iztisnjeni (sprešani) sok: utque solet pariter totis se fundere signis Corycii pressura croci Lucan.

3. stiskanje (gnetenje, prerivanje, pritisk) ljudi, gneča, množica: propter coetus multitudinem, quae pressurae nimia densitate periclitaretur Ap.

4. tlak, padec, skok vode: aquarum Sen. ph., maior, levior Front.

5. pretrdno, predolgotrajno, nenaravno spanje: Cael.

6. metaf. stiska(nje), sila, pritisk, beda, nesreča, gorje, trpljenje, potrtost, pobitost, starejše hujava: Eccl. (tudi v pl.).

presura ženski spol stiska, sila, strah, tesnoba; hitrost; vnema; pritisk, naval

prȅša ž (it. pressa)
1. naglica: ništa u -i dobro nije
2. nuja, sila, potreba, stiska: ako je preša, nije sudnji dan; meni -e nije ni mi sile

prisa ženski spol hitrica, naglica; naval; gneča, stiska

a prisa, de prisa naglo
a toda prisa, muy de prisa brž ko brž
de prisa y corriendo v vsej naglici, brž ko brž
andar de prisa hiteti
corre prisa zelo se mudi, nujno je
no corre prisa ne mudi se, je še čas (za to)
no me corre prisa ne mudi se mi
dar prisa (a) siliti v koga, pestiti koga
dar prisa a un pedido naročilo hitro izvršiti
darse prisa hiteti, podvizati se
no me dé V. prisa ne priganjajte me!
estoy de prisa, tengo prisa mudi se mi
hecho de prisa površno narejen; nepremišljen
meter prisa a algn priganjati koga
meter prisa a un asunto pospešiti kaj
tengo prisa por saberlo zelo sem radoveden na to
vivir de prisa življenje preveč uživati
a gran (ali más) prisa, gran (ali más) vagar hiti počasi!
con las prisas v naglici
no me vengas con prisas ne priganjaj me!

prìtiješnjenōst ž (ijek.), prìtēšnjenōst ž (ek.) utesnjenost, stiska