Franja

Schande, die, (-, -n) sramota; der Schande preisgeben osramotiti (koga); mit Schimpf und Schande nečastno; Schande bereiten spravljati v sramoto

Schandfleck, der, sramota

Schimpf, der, sramota; mit Schimpf und Schande nečastno

Schmach, die, (-, ohne Plural) sramota; Schmach antun osramotiti; mit Schmach und Schande na sramoten način, v sramoti

shame¹ [šéim] samostalnik
sram, sramežljivost; sramota, nečast

from shame of iz sramu pred
shame!, for shame! sramota!
for shame!, shame on you! fej!, sram te bodi!
what a shame! kakšna sramota!
the shame of it! o ta sramota!
more shame to him! še bolj sramotno zanj!
a burning shame velika sramota
he is a shame to his family on je v sramoto svoji družini
he is quite without shame nobenega sramu ne pozna
he blushed with shame zardel je od sramu
to bring shame on s.o. nakopati sramoto komu
to bring shame on o.s. osramotiti se, nakopati si sramoto
to cry shame upon s.o. zmerjati koga, biti ogorčen nad kom
they all cried shame upon (on) him vsi so zagnali krik in vik proti njemu
to die with shame umreti, v zemljo se vdreti od sramu
to have no sense of shame nobenega sramu ne poznati
to have lost all shame, to be lost to shame nobenega sramu ne več poznati
to put s.o. to shame osramotiti koga
I take shame to say sram me je reči
I would think shame to do it sram bi me bilo storiti kaj takega

shamefulness [šéimfulnis] samostalnik
sramota, sramotnost; nespodobnost

skàndāl -ála m (gr. skandalon) škandal, sramota, pohujšanje, spotika

Skandal, der, (-s, -e) škandal; sramota

skvȑna ž madež, sramota, greh: da opere svu -u u kojoj se valjao

sonrojo moški spol zardenje, zardelost (od sramu); osramotitev; sramota

srâm m
1. sram: nemati -a ni stida; sram te bilo!
2. sramota

stigma množina stigmas, stigmata [stígmə, -mətə] samostalnik
(sramotni) madež, sramota; vžgano znamenje, žig (nekoč na sužnjih, hudodelcih)
medicina bolno mesto na koži, ki krvavi od časa do časa
medicina znak, simptom
cerkev, množina stigme, znamenja (Kristusovih) ran na telesu verskih gorečnikov ali histerikov
zoologija dihalna odprtina traheje pri žuželkah
botanika del cveta, ki sprejema pelod, brazda na cvetnem pestiču

the stigmata of syphilis simptomi sifilisa

stȉgma ž, stìgmāt -áta m (gr. stigma -atos)
1. stigma, vžgano znamenje
2. med. stigma, bolno mesto na koži, ki občasno krvavi
3. ekspr. sramota, madež
4. biol. stigma, brazda

stuprum -ī, n (indoev. baza *(s)teu̯-p- tolči, suvati, biti [bijem], udarjati; prim. skr. t ó pati, tupáti, túmpati, tumpáti, pra-stumpati sune, suva, gr. τύπτω bijem, udarjam, τύπος udar(ec), τύ(μ)πανον ročni boben, lat. tundō in najbrž tudi stupeō, sl. teptati, let. staũpe konjske stopinje, stvnem. stupf, stopfo, stopfa pika, nem. Staupe)

1. sramota: cum stupro redire ad suos populares, magnum stuprum populo fieri per gentes Naev. ap. Fest.

2.
a) posilstvo, posiljenje, oskrumba, oskrunitev, (o)skrunjenje, onečastitev, onečaščenje, zloraba, zlorabljanje: auctor stupri O., stuprum alicui (feminae) inferre ali offerre Ci. (o)skruniti, onečastiti (onečaščati) žensko, stupra virginum matronarumque L., rapere ad stuprum virgines matronasque S. ap. Non., virgines ad stuprum diripere Iust., aliquam cogere pati stuprum Sen. Rh. kako žensko posiliti, uxor stuprum pati coacta Val. Max. posiljena, stuprum saevi passa tyranni Sen. tr., raptus ac stupra Sen. ph., inicere stupra puberibus Aur., puerorum stupra Arn.; o živalih: caper stupro matrem supervenit Col.
b) sploh nečistovanje (nečistost), vlačuganje, vlačugarstvo, kurbanje, kurbarstvo, kurbarija, nezakonsko spolno občevanje, nezakonsko priležništvo, konkubinat, prešuštvo, prešuštvovanje, ljubimkanje; starejše ljubovanje, sramodejstvo (naspr. pudicitia): Acc. fr., Pl., Val. Max., Ci., Iust., stuprum admittere cum aliquo Ter., puellaribus annis (sc. Agrippina) stuprum cum M. Lepido … admiserat T., hinc pudicitia, illinc stuprum Ci., cum sorore germana nefarium stuprum fecisse Ci., in domesticis est germanitatis stupris volutatus Ci., stupri consuetudinem facere cum sororibus Suet., erat ei cum Fulvia … stupri vetus consuetudo S., sumptus stupro corporis tolerare S., matronae stupri damnatae L., stuprum pati nolle L., nullis polluitur casta domus stupris H., feminae incestis stupris fumant tot urbes Sen. tr.; meton. ljubica, ljubimka: una Clytaemestrae stuprum portat Pr.

škandál m (gr. skandalon) skandal, bruka, sramota, sablazan: kulturni, politični škandal, pretiti s -om; napraviti škandal

švánja ž (n. Schwein) ekspr. sramota

turpis -e, adv. turpiter (menda sor. z lat. trepit = vertit; prim. skr. trápate sramuje se = obrača se proč; po tej razlagi bi bil turpis (iz *tr̥pi̯o-: *tr̥pi-s) pt. necessitatis = „tisti, od katerega (od česar) se mora človek obračati“)

1. grd, nakázen, skažèn (skážen, izkažèn, izkážen), (i)znakážen ((i)znakažèn), popačen, ostuden, gnusen, odvraten, ogaben (naspr. pulcher, formosus): Acc. fr., Afr. fr., Enn., Mart. idr., turpes morbo viri H., turpia membra fimo V., muscus, asellus O., vestitus Ter., ornatus, femina Pl., colores foedā specie Lucr., aspectus deformis atque turpis Ci., turpiter atrum desinit in piscem mulier formosa H.; occ. grdo zveneč, neblagoglasen, kakofóničen: si „abfugit“ turpe visum est Ci.; meton. kazeč, iznakažajoč, starejše kazilen, pačilen: podagra, scabies V., macies H.

2. metaf. sramoten, nečasten, nehvalevreden, neblag, grd, odvraten, ostuden, gnusen, žaljiv, nenraven, nemoralen, izprijen, sprijen, pokvarjen ipd. (naspr. pulcher, honestus): Q., Corn., Aur., Fl. idr., fama Acc. fr., T., mores Pl., verbum Ter., causa C., vita Ci., homo turpissimus Ci., aut fuga turpis aut gloriosa mors Ci., bellum tam turpe Ci., formido V., repulsa, senecta H., honesta et turpia virtutis ac malitiae societas efficit Sen. ph., luxus Iuv., foedus, metus Val. Max., dictu turpe Ci., turpe factu Ci., quid turpius? Ci., turpiter fugere C., turpiter facere Ci., turpius eicitur, quam non admittitur hospes O., Cato illā (sc. morte) honestissime usus est, turpissime Brutus Sen. ph.; acc. sg. n. = adv. turpiter: Cl., turpe incedere Cat., turpe gemens Stat.; occ. nenraven, nemoralen: amor, adulescentia Ci., amabat turpissime Ci., nihil esse obscaenum, nihil turpe dictu Ci. ep.; subst. turpe -is, n sramotno (nekaj sramotnega), nravno slabo (nekaj nravno slabega), nenravno (nekaj nenravnega), nemoralno (nekaj nemoralnega), sramota, nemorala, izprijenost, sprijenost, pokvarjenost (naspr. honestum): Ci., habere quaestui rem publicam turpe est Ci., turpe senex miles, turpe senilis amor O.

turpitude [-tüd] féminin nečastnost, pekvarjenost, sramota, nizkotnost; nečastno, sramotno dejanje

commettre des turpitudes zagrešiti nečastna dejanja, nizkotnosti
se vautrer dans la turpitude (figuré) valjati se v blatu nizkotnosti

turpitūdō -inis, f (turpis)

1. grdost, grdota, nakaznost, skaženost, (i)znakaženost, popačenost, ostudnost, gnusnost, odvratnost, ogabnost (naspr. decentia): an est ullum malum maius turpitudine? quae in deformitate corporis habet aliquid offensionis Ci., virtutis laude turpitudinem tegere Ap.; meton. kot medic. t.t. grdo, ranjeno mesto: Marc., Plin. Val.

2. metaf. grdost, grdota, sramotnost, sramota, gnusnost, gnusoba, ostudnost, ostuda, nenravnost, nemoralnost, nemorala, izprijenost, sprijenost, pokvarjenost ipd. (naspr. honestas): ut turpitudinem fugae virtute delerent C., vos aliquot iam per annos conceptam huic ordini turpitudinem atque infamiam delere ac tollere potestis Ci., hinc honestas pugnat, illinc turpitudo Ci., divitiis per turpitudinem abuti S., esse turpitudini N., turpitudinem subire Ci., quanta erit turpitudo, quantum dedecus Ci., turpitudo generis Q., pristinae vitae Gell., turpitudo et impudentia Suet. podlo in nesramno mišljenje, podla in nesramna miselnost, turpitudo iudicum Ci. izprijenost, pokvarjenost, cum summā turpitudine in exsilio aetatem agere S., si causa turpitudinem habebit Corn., omnia fugiendae turpitudinis adipiscendaeque honestatis causa faciemus Ci.; occ. nenravnost, nemoralnost, nesramnost, podlost: pudor, continentia, fuga turpitudinis Ci., flagitiorum ac turpitudinum societas Ci., immensa aliqua vorago est ac gurges vitiorum turpitudinumque omnium Ci.

ultraje moški spol zasramovanje, sramotenje, psovanje, (raz)žalitev, sramota

ultraje carnal posilstvo