Franja

durbar [də́:ba:] samostalnik
indijski dvor; svečani sprejem na indijskem dvoru, avdienca

entrée [ɑ̃tre] féminin vhod, vstop; vkorakanje; nastop; začetek, uvod, otvoritev; dohod, dostop, pristop; pripustitev (k izpitu); théâtre nastop; commerce vknjiženje; pluriel sprejem blaga ali denarja v določeni dobi; prva jed pri obedu po predjedi ali juhi; (= droits masculin pluriel d'entrée) entrées pluriel uvozna carina; (= prix masculin d'entrée) vstopnina; (= carte féminin d'entrée, billet masculin d'entrée) vstopnica; (entrée de serrure) luknja v ključavnici

à l'entrée de l'été ob nastopu, v začetku poletja
à l'entrée de la nuit ob znočitvi, stemnitvi
entrée d'air dovod, dostop zraka
entrée en charge, en fonctions, en service nastop službe, funkcij
entrée gratuite, de faveur prost, brezplačen vstop
entrée interdite prepovedan vstop
entrée libre prost vstop (commerce, neobvezno za nakup)
entrée dans le, au port prihod (ladje) v pristanišče
entrée en possession nastop lastništva, posesti
entrée en scène (théâtre) nastop na odru
entrée en séance otvoritev seje
entrée et sortie vstopno in izstopno potovanje
entrée en vigueur začetek veljavnosti
examen masculin d'entrée sprejemni izpit
permis masculin d'entrée dovoljenje za vstopno potovanje
visa masculin d'entrée vstopni vizum
avoir son entrée (théâtre) imeti prost vstop (dans v)
avoir ses entrées (auprés du ministre) imeti prost dostop (do ministra)
donner entrée peljati (dans v), dovoliti vstop (à quelqu'un komu)
faire son entrée (slovesno) vstopiti, priti v
faire son entrée dans le monde prvičpriti na kako družabno prireditev
faire son entrée en scène (théâtre) nastopiti na (gledališkem) odru
forcer l'entrée izsiliti vstop, vdreti v
solliciter, obtenir l'entrée d'une société, d'un club potegovati se za, dobiti vstop v kako društvo, v klub

frīgus -oris, n (gl. frīgeō)

1. mraz, zmrzal: Cels., Tib., Mart. idr. nec calor nec frigus Pl., rigere frigore Lucr., tremulo quatietur frigore corpus Ci., cum esset vinctus nudus in … frigore Ci., vis frigoris et caloris Ci., frigora caloresque pellere Ci., frigora atque aestūs ferre, perferre Ci. ali tolerare C., non aestūs, non frigora pati posse L., patientia frigoris Ci. utrjenost (odpornost) zoper … , fr. vitare C., frigus colligere H. močno zmrzovati; pesn.: picta Spartani frigora saxi Mart. = pisani mrzli tlak; meton. mrzla dežela, mrzel kraj, mrzlo podnebje: frigus non habitabile O., nec prosunt Scythiae sua frigora O., quodcumque iacet sub urbe frigus Mart.

2. occ.
a) hlad: fr. opacum V., amabile H., repetebam frigus et umbras O. hladno senco, frigora dant rami O., matutinis temporibus frigus est Cels. je hladno.
b) mrzlo vreme, zimski mraz; meton. zima: nec frigora quimus usurpare oculis Lucr., fr. vernum O., lac mihi non aestate novum, non frigore defit V., frigoribus parto agricolae plerumque fruantur V. ob mrazu, pozimi, ficum frigoribus ne serito Col.; propter frigora … frumenta in agris matura non erant C. zaradi mrzlega podnebja.
c) mraz ob nastopu mrzlice, mraznica: solet enim ante febres esse frigus Cels., si percurrit corpus frigus aut calor Cels., aliae (febres) protinus a calore incipiunt aliae a frigore, aliae ab horrore (s tresavico) Cels.
č) α) mraz = drget, zona, odrevenelost, otrplost (ob smrti), smrt: gelidos artus in leti frigore linquit Lucr., illi solvuntur frigore membra V., fr. letale O., animae supremum fr. Stat. β) groza strahu, osuplost, zaprepadenost, prestrašenost: Aeneae solvuntur frigore membra V.

3. metaf.
a) mlačnost, medlost, slabotnost, oslabelost, nemarnost: nos hic frigore frigescimus Cael. ap. Ci. ep., tuo Tereus frigore laetus erit O., fr. caritatis Aug.
b) hladen (mrzel) sprejem, hladnost, nemilost, neprijaznost: maiorum nequis amicus frigore te feriat H., amicitiā Tiberii notus et frigore Sen. ph., interrogantis non leve frigus est Q., deliratio aliquantum frigoris attulit Plin. iun.
c) neslanost, plehkost: quaestionum et argumentorum Q.

4. pooseb. Frīgus Mraz: Frigus iners ibi habitat O.

function¹ [fʌ́ŋkšən] samostalnik
delovanje; opravilo, služba, delo, poklic, urad; funkcija; namen, namera; obred; svečanost, svečana prireditev, slavnosten sprejem
domačno družabna prireditev
matematika funkcija

Galaempfang, der, gala sprejem

Gepäckaufnahme, die, sprejem prtljage, garderoba

Gepäckschalter, der, okence za sprejem in izdajo prtljage

hono(u)r¹ [ɔ́nə] samostalnik
čast, spoštovanje; dober glas, poštenost, častitost, devištvo; izkazovanje časti
karte najmočnejša karta, slika; (golf) pravica do prvega udarca
množina častni naslovi
množina odlika pri univerzitetnem izpitu; sprejem gostov

an affair of hono(u)r častna zadeva, dvoboj
to be an hono(u)r to biti v čast
to be on one's hono(u)r to; ali to be bound in hono(u)r biti moralno obvezan za kaj
pogovorno hono(u)r bright! častna beseda!, pri moji časti!
court of hono(u)r častno sodišče
a debt of hono(u)r častni dolg
to do (ali give, pay) hono(u)r to izkazati komu čast
to do s.o. the hono(u)r of počastiti koga s čim
to do the hono(u)rs of nastopati kot gostitelj
hono(u)r to whom hono(u)r is due čast tistemu, ki mu gre
an hono(u)rs degree posebno odlična diploma
hono(u)rs are easy obe strani dobita enako
with hono(u)rs even istega položaja
guard of hono(u)r častna straža
to give one's word of hono(u)r dati častno besedo
to have the hono(u)r of (ali to) šteti si v čast, da
in hono(u)r of s.o.; ali to s.o.'s hono(u)r komu na čast
(to render) the last (ali funeral) hono(u)rs (izkazati) poslednje časti
man of hono(u)r poštenjak
maid of hono(u)r dvorna dama
military hono(u)rs vojaške časti
on (ali upon) my hono(u)r pri moji časti
point of hono(u)r častna zadeva
to pledge one's hono(u)r dati častno besedo
to put s.o. on his hono(u)r sklicevati se na čast nekoga
the hono(u)rs of war vojaške časti (pri kapitulaciji)
Your Honour vaša milost (naslavljanje sodnikov)
hono(u)r is satisfied časti je zadoščeno
to be held in hono(u)r biti spoštovan
ekonomija to pay (ali do) hono(u)r to plačati v roku
ekonomija to meet due hono(u)r izplačati (menico)
ekonomija acceptance of a bill for the hono(u)r of častno priznanje menice

hospedaje moški spol sprejem in pogostitev; prenočišče; hranarina

hospitalidad ženski spol gostoljubnost, gostoljuben sprejem

hospitalisation [-lizasjɔ̃] féminin sprejem v bólnico, zdravljenje v bólnici

hospitalization [hɔspitəlizéišən] samostalnik
sprejem v bolnišnico; bivanje v bolnišnici

hospitium -iī, n (hospes)

I. gostoljubnost, gostoljubje, gostinstvo, gostinska zveza: h. calamitatis (v nesreči) Pl., ius hospitii N., iura hospitii Ci. ep., N., cum Metellis ei hospitium erat Ci., cum quo (Admeto) ei hospitium erat N., huic paternum hospitium cum Pompeio intercedebat C., qui … populi Rom. hospitio atque amicitia plurimum ante in Gallia potuissent C., hospitium cum aliquo facere Ci., L. ali iungere L. gostinsko zvezo s kom skleniti, hospitium fit Ci., hospitio amicitiaque coniungi Ci. ep., alicuius hospitio contineri N., alicuius hospitio uti Ci., C. gostinsko zvezo imeti ali v njej biti s kom, renuntiare (odpovedati) hospitium L.; tudi posamezniki so lahko bili z državami v gostinski zvezi: (Cimon) hospitio Lacedaemoniorum utebatur N. —

II. meton.

1. izkazovanje gostoljubja, gostoljubni sprejem, pogostitev: h. liberale Ci., aliquem hospitio accipere Ci. ali — recipere C., O. idr. ali — excipere L. — koga gostoljubno sprejeti, — pogostiti, pod streho vzeti, aliquem hospitio agresti ali hospitio magnificentissimo accipere Ci. koga po podeželski navadi ali kar najsijajneje pogostiti, aliquem hospitio invitare Ci. poet. kot gosta povabiti, tibi non solum ad hospitium, sed etiam ad periculum praesto fuit Ci., indulgere hospitio V.; v pl.: artum solvere hospitiis (dat.) animum H., assiduis devertentium hospitiis infestat rem familiarem Col.

2. gostoljubna hiša, stanovanje, ostajališče, prenočišče, tudi soba za goste: in amici hospitium divorti Pl., ex vita ita discedo tamquam ex hospitio Ci., hospitium parare Ci., hospitium renuntiare (odpovedati) Ci., me excepit … Roma hospitio modico H. (o gostilniški sobi), publicum h. L., adducere (deducere Plin.) aliquem in hospitium L., praetorianae cohortes … per hospitia dispersae Suet. po mestnih stanovanjih; metaf.
a) (pre)bivališče —, počivališče živali, brlog: Plin., Pall., it … pecus … sine ullis hospitiis V., apes … hospitiis tenet arbos V.
b) (o neživih stvareh): hospitio prohibemur arenae V. (o gostoljubni obali); šalj.: nec confidentiae usquam hospitium est (streha) nec devorticulum (zatočišče) dolis Pl.

imberrettamento m žarg. sprejem vseučiliške čepice (obred)

incorporación ženski spol pridružitev, združitev, inkorporacija, sprejem v družbo

incorporación a filas sprejem v vojsko, nastop vojaške službe

levee², levée [lévi, leví:] samostalnik
britanska angleščina, zgodovina jutranji sprejem na dvoru; sprejem za moške na dvoru
ameriško sprejem pri predsedniku; slovesen sprejem

Milchannahme, die, sprejem mleka

mūtuātiō -ōnis, f (mūtuārī) jemanje na posodo, sprejem posojila, izposoja(nje), posojilo, vzeto od koga: poenam sine mutuatione et sine versura dissolvere Ci., multos minutis mutuationibus fraudare Ci., translationes quasi mutuationes sunt Ci.

naturalisation [-türalizasjɔ̃] féminin sprejem v državljanstvo, naturalizacija; udomačitev

demande féminin de naturalisation prošnja za naturalizacijo, za podelitev državljanstva

naturalization [nærəlaizéišən] samostalnik
politika naturalizacija, sprejem v državljanstvo; udomačitev, aklimatizacija