Franja

Zadetki iskanja

  • malin, maligne [malɛ̃, -linj] adjectif zloben, zahrbten, škodoželjen; prebrisan, spreten, poreden; médecine maligen, zločest; masculin zvitorepec, zlobnež; (vieilli)

    le malin zlobec, hudič
    pas malin (populaire) ne tako težak
    joie féminin maligne škodoželjnost
    malin comme un vieux singe (figuré) strupen ko gad
    malin vouloir masculin zla, zlobna volja
    c'est un malin to je pravi lisjak, prebrisanec; ta jih ima za ušesi
  • mañero spreten, zvijačen; marljiv; ameriška španščina plašen; uporen (žival)
  • manœuvrier, ère [-nœvrje, ɛr] adjectif spreten (pri manevriranju, v taktiki), izkušen; masculin, politique, militaire spreten strateg
  • mañoso spreten, premeten, zvijačen, zvit, prekanjen
  • natty [nǽti] pridevnik (nattily prislov)
    izbran, eleganten, čeden; spreten
  • neat1 [ni:t] pridevnik (neatly prislov)
    čeden, urejen, čist, okusen, ličen, zal; brezhiben, spreten (delo); kratek in jasen, jedrnat (stil); premeten, pretkan (načrt); nekrščen (alkohol); nerazredčen, čist (svila)
    arhaično neto, brez odbitka

    as neat as a pin izredno urejen
  • neat-handed [ní:thændid] pridevnik
    spreten, ročen
  • nimble [nimbll] pridevnik (nimbly prislov)
    okreten, spreten, uren; odrezav, bister

    the nimble sixpence drobiž gre lahko izpod rok
  • nimble-fingered [nímblifiŋgəd] pridevnik
    ročen, spreten; dolgoprst, tatinski
  • nippy [nípi]

    1. pridevnik (nippily prislov)
    oster (veter)
    britanska angleščina, pogovorno okreten, spreten, hiter
    sleng zbadljiv, porogljiv

    2. samostalnik
    britanska angleščina, pogovorno urna natakarica
  • ȍkrētan -tna -o
    1. vrtilen: -a pozornica; okretni ples, okretna igra ples, pri katerem se plesalca vrtita v krogu, valček, polka, tango
    2. okreten, spreten
  • opportūnus 3, pozneje tudi ōportūnus 3, adv. (prim. Portūnus, portus, importūnus = blizu pristanišča)

    1. primeren, prilegajoč se, na ugodnem kraju stoječ (ležeč), priročen, pripraven, ugoden: loca S., habent oppidum opportuno loco Ci., urbs Ci., urbs opportunissima egregio portu L.; z dat. finalis: collis opportunus usui S., regio o. explicandis Cu., locus opportunus consiliis an adversus Q.; z ad: locus tutus et ad omnia opportunus L., o. ad aciem instruendam C.

    2. metaf.
    a) (časovno) ugoden, pravi, primeren, ustrezen, prigoden, priložnosten: Pl., Ter. idr., tempus C., Ci., aetas opportunissima Ci., nequiquam opportuna res cecidisset S. ugodna priložnost bi se bila zastonj naključila (pojavila), opportunum est (pravi čas je), ut haec nobis dicantur Aug., videor venisse … opportune Ci. ob pravem času, nox opportune emissa L., nuntiis opportunissime allatis C.; z dat. finalis: nox opportuna est eruptioni L., insidiis opportunum tempus Val. Max.; predik. (o osebah): consilio opportuni (ob pravem času) (sc. venerunt) L.
    b) (o osebah) dober (za kaj), spreten, umetelen, pripraven, sposoben, zmožen česa: homines S., opportunos sibi cognovit S., Quinctius, minime opportunus vir novanti res L., his audiendis credendisque opportuna multitudo L. ki je take govore rada poslušala in jim verjela, ad haec magis opportunus nemo est Ter. za to ga ni pripravnejšega (primernejšega) človeka, opportune accidit C. lepo se ujema (se je ujelo, pripetilo, je naneslo); v slabem pomenu nagnjen k čemu, podvržen čemu (npr. kaki bolezni), dovzeten za kaj: opportunior morbis corpora Plin., qui his oppositus est Cels.; (o stvareh) prikladen, pripraven, primeren, raben, uporaben, služeč čemu, koristen, prídoven (v prid), dober: o. iocus Q., aetatem habes opportunissimam Ci., Iugurthae omnia alia opportuna S., ceterae res … opportunae sunt singulae rebus singulis Ci., res … opportuna fuit si forte et idonea flammis Lucr. vnetljiva in primerna za gorenje.
    c) nastavljen, izpostavljen (napadu idr.): Sen. ph., loco hostibus opportunissimo N., opportuna consilio urbs L., cavere, ne hosti opportunus fieret L. da ne bi sovražniku pokazal svoje slabosti, da bi se mu ne izpostavil, Romanus … opportunus huic eruptioni fuit L., perculsi pavore, simul opportuniores, quod intenti operi erant L., o. iniuriae S., Plin., Cels.; subst. opportūna -ōrum, n (napadu) izpostavljena mesta: opportuna dividere praefectis L., locorum opportuna permunivit T.
  • Pallas -adis in -ados, acc. -ada (Παλλάς) Pálada, vzdevek grške Atene, prenesen na rim., njej sorodno Minervo: H., Pr., Val. Fl., Cl. idr., invitā (iratā) Pallade O. = invitā Minervā (gl. Minerva), Palladis ales O. = sova, Palladis arbor O. = oljka, Palladis ars O. = preja in tkanje; meton.: raptā cum Pallade captus O. s Paladino podobo (paladijem), bacifera Pall., O. oljka; od tod Pallade tingere membra O., infusa Pallade O. z oljem, Pallade conspectā O. Paladino svetišče. Od tod adj. Palladius 3 (Παλλάδιος)

    1. Páladin: ramus V. oljčna vejica, corona O. iz oljčnih vejic, latices O. olje, ratis O. = Argo, arx Pr. atenski grad, na katerem so častili Palado, arces O. = Athenae, honores O. prihajajoče, ponujane od Palade; subst. Palladium -iī, n (Παλλάδιον) paládij, z neba padla Paladina podoba v Troji, ki je bila poroštvo obstoja trojanskega kraljestva. Ker Troje ni bilo mogoče zavzeti, dokler je imela ta paladij, sta ga Odisej in Diomed ugrabila. Iz Troje je bil baje premeščen v Rim in je stal v Vestinem svetišču na forumu: Ci., V., O., Plin., Fl. idr.; prim.: locus Vestae, qui Pallada servat et ignem O.

    2. apel. umetelen, umetniški, spreten: ars Mart., manus Sil.
  • pèik m (t. pejk, perz.) zastar.
    1. služabnik, spremljevalec, sel, kurir
    2. spreten, uren človek, spretna, urna žival
  • perfect1 [pə́:fikt] pridevnik (perfectly prislov)
    popoln, dovršen, vzoren, perfekten; gotov, končan; točen; spreten, okreten, vešč (in)
    slovnica dovršen
    matematika cel

    to make perfect izpopolniti, perfektuirati
    a perfect stranger popoln tujec
    slovnica perfect participle pretekli deležnik
    matematika perfect number celo število
    letter perfect dovršen, odličen, neprekosljiv
  • perītus 3, adv. (adj. pt. pf. glag. perior -īrī) izkušen, izveden, podkovan, spreten v (pri) čem, vešč česa, poznavajoč kaj, ki ve (zna) kaj, ki se spozna na kaj, praktičen, praktično usposobljen, iznajdljiv, prebrisan, razboren, razborit, preudaren, subst. strokovnjak, poznavalec, izvedenec, ekspert, praktik: Q., Pr., Sen. ph., Plin. iun., Suet. idr., peritissimi duces C., a peritissimo imperatore dispositi N., in iis rebus callide et perite versari Ci., perite dicere, peritissime venditare Ci.; z objektnim gen.: rerum Ci., linguae L., citharae et cantūs T., peritior rei militaris C., peritissimus belli navalis N., iuris peritus Ci., Gell. pravni izvedenec, pravni strokovnjak, pravoznanec, nandi L., T. izurjen (izkušen) plavalec, tuendae civitatis peritissimus Ci.; z abl.: Paul., Lact., mirabili scientiā bellandi Auct. b. Afr., bello, pluribus artibus Vell., quis iure (= iuris) peritior? Ci., iure peritissimus Aur., Eutr.; opisano: s praep.: de agri culturā peritissimus Varr., sive in amore rudis sive peritus erit Pr., ad respondendum et ad agendum et ad cavendum peritus Ci., ad usum et disciplinam peritus Ci.; z inf.: p. cantare V., urentes oculos inhibere Pr.; z ACI: Fl.; metaf. (o stvareh) umetelno (umetniško) narejen (izdelan), po pravilih umetnosti sestavljen (napisan), praktičen: fabula Aus.
  • pernīx -īcis, adv. pernīciter (perna; pernīx torej = dober v petah (nogah), hoden)

    1. vztrajen, zdržljiv, vzdržljiv, potrpežljiv: taurus V., Apulus H.

    2. uren, hiter, gibčen, ročen, jadrn, (po)skočen, okreten, gibek, spreten, hitro napredujoč (naspr. gravis neokreten): Lucr., Fl. idr., homo Pl., sum pernix pedibus, manibus mobilis Pl., corpus L., puella Cat., (Famae) pernices alae V., pernicibus haec fatur virgo et pernicibus ignea plantis transit ecum cursu frenisque adversa prehensis V., alae V., velocitas Plin., pernicior vento Stat., penicissimi temporis celeritas Sen. ph., canis pecuarius, pernicissimae quadrigae Col., tigres … saevum ferarum genus et pernix Col., fuga, cursor, volatus, Mercuri potestas Ap.; adv.: perniciter aliquem alterā manu apprehendere Pl., perniciter equo desilire L., perniciter exsilire Cat., pernicius, quo libuerit, exsultant Plin., tortā ruunt pernicius hastā Cl.; pesn. z inf.: amata relinquere pernix H. hitro pripravljena.
  • politique [pɔlitik] adjectif političen; državni, državniški; figuré diplomatski, spreten; masculin politik; kar je politično; féminin politika; dejavnost državnih oblasti (strank, razredov) na raznih področjih; spretnost v upravljanju države in državnih zadev; državni posli, namere

    politique agraire, commerciale, économique, fiscale agrarna, trgovinska, gospodarska, davčna politika
    politique des gros bataillons politika moči
    politique de plein emploi politika polne zaposlenosti
    politique d'entente politika sporazumevanja
    politique intérieure, extérieure (ali: étrangère) notranja, zunanja politika
    politique financière, des finances, budgétaire finančna, budžetna politika
    politique de force politika, ki je usmerjena na povečanje ali dosego moči
    politique mondiale svetovna politika
    politique de la porte ouverte politika odprtih vrat
    politique des prix, des salaires politika cen, plač
    ne pas changer de politique, conserver la politique voditi vedno isto politiko
    mener, poursuivre une politique voditi politiko
    parler politique govoriti o politiki
    s'occuper, se mêler de politique baviti se s policiko, mešati se v politiko
  • práctic -ă (-i, -e) adj.

    1. praktičen; stvaren

    2. uporaben, koristen

    3. spreten, ročen, izurjen, iznajdljiv
  • practical [prǽktikəl] pridevnik (practically prislov)
    praktičen, uporaben; izvedljiv; smotrn, koristen; spreten, ročen, izkušen; resničen, stvaren; priučen

    practical joke hudomušna šala na tuj račun
    practical nurse priučena bolničarka
    practical chemistry uporabna kemija
    gledališče practical door vrata na odru, ki se lahko odpirajo