Franja

malin, maligne [malɛ̃, -linj] adjectif zloben, zahrbten, škodoželjen; prebrisan, spreten, poreden; médecine maligen, zločest; masculin zvitorepec, zlobnež; (vieilli)

le malin zlobec, hudič
pas malin (populaire) ne tako težak
joie féminin maligne škodoželjnost
malin comme un vieux singe (figuré) strupen ko gad
malin vouloir masculin zla, zlobna volja
c'est un malin to je pravi lisjak, prebrisanec; ta jih ima za ušesi

mañero spreten, zvijačen; marljiv; ameriška španščina plašen; uporen (žival)

manœuvrier, ère [-nœvrje, ɛr] adjectif spreten (pri manevriranju, v taktiki), izkušen; masculin, politique, militaire spreten strateg

mañoso spreten, premeten, zvijačen, zvit, prekanjen

natty [nǽti] pridevnik (nattily prislov)
izbran, eleganten, čeden; spreten

neat¹ [ni:t] pridevnik (neatly prislov)
čeden, urejen, čist, okusen, ličen, zal; brezhiben, spreten (delo); kratek in jasen, jedrnat (stil); premeten, pretkan (načrt); nekrščen (alkohol); nerazredčen, čist (svila)
arhaično neto, brez odbitka

as neat as a pin izredno urejen

neat-handed [ní:thændid] pridevnik
spreten, ročen

nimble [nimbll] pridevnik (nimbly prislov)
okreten, spreten, uren; odrezav, bister

the nimble sixpence drobiž gre lahko izpod rok

nimble-fingered [nímblifiŋgəd] pridevnik
ročen, spreten; dolgoprst, tatinski

nippy [nípi]

1. pridevnik (nippily prislov)
oster (veter)
britanska angleščina, pogovorno okreten, spreten, hiter
sleng zbadljiv, porogljiv

2. samostalnik
britanska angleščina, pogovorno urna natakarica

ȍkrētan -tna -o
1. vrtilen: -a pozornica; okretni ples, okretna igra ples, pri katerem se plesalca vrtita v krogu, valček, polka, tango
2. okreten, spreten

opportūnus 3, pozneje tudi ōportūnus 3, adv. -ē (prim. Portūnus, portus, importūnus = blizu pristanišča)

1. primeren, prilegajoč se, na ugodnem kraju stoječ (ležeč), priročen, pripraven, ugoden: loca S., habent oppidum opportuno loco Ci., urbs Ci., urbs opportunissima egregio portu L.; z dat. finalis: collis opportunus usui S., regio o. explicandis Cu., locus opportunus consiliis an adversus Q.; z ad: locus tutus et ad omnia opportunus L., o. ad aciem instruendam C.

2. metaf.
a) (časovno) ugoden, pravi, primeren, ustrezen, prigoden, priložnosten: Pl., Ter. idr., tempus C., Ci., aetas opportunissima Ci., nequiquam opportuna res cecidisset S. ugodna priložnost bi se bila zastonj naključila (pojavila), opportunum est (pravi čas je), ut haec nobis dicantur Aug., videor venisse … opportune Ci. ob pravem času, nox opportune emissa L., nuntiis opportunissime allatis C.; z dat. finalis: nox opportuna est eruptioni L., insidiis opportunum tempus Val. Max.; predik. (o osebah): consilio opportuni (ob pravem času) (sc. venerunt) L.
b) (o osebah) dober (za kaj), spreten, umetelen, pripraven, sposoben, zmožen česa: homines S., opportunos sibi cognovit S., Quinctius, minime opportunus vir novanti res L., his audiendis credendisque opportuna multitudo L. ki je take govore rada poslušala in jim verjela, ad haec magis opportunus nemo est Ter. za to ga ni pripravnejšega (primernejšega) človeka, opportune accidit C. lepo se ujema (se je ujelo, pripetilo, je naneslo); v slabem pomenu nagnjen k čemu, podvržen čemu (npr. kaki bolezni), dovzeten za kaj: opportunior morbis corpora Plin., qui his oppositus est Cels.; (o stvareh) prikladen, pripraven, primeren, raben, uporaben, služeč čemu, koristen, prídoven (v prid), dober: o. iocus Q., aetatem habes opportunissimam Ci., Iugurthae omnia alia opportuna S., ceterae res … opportunae sunt singulae rebus singulis Ci., res … opportuna fuit si forte et idonea flammis Lucr. vnetljiva in primerna za gorenje.
c) nastavljen, izpostavljen (napadu idr.): Sen. ph., loco hostibus opportunissimo N., opportuna consilio urbs L., cavere, ne hosti opportunus fieret L. da ne bi sovražniku pokazal svoje slabosti, da bi se mu ne izpostavil, Romanus … opportunus huic eruptioni fuit L., perculsi pavore, simul opportuniores, quod intenti operi erant L., o. iniuriae S., Plin., Cels.; subst. opportūna -ōrum, n (napadu) izpostavljena mesta: opportuna dividere praefectis L., locorum opportuna permunivit T.

Pallas -adis in -ados, acc. -ada (Παλλάς) Pálada, vzdevek grške Atene, prenesen na rim., njej sorodno Minervo: H., Pr., Val. Fl., Cl. idr., invitā (iratā) Pallade O. = invitā Minervā (gl. Minerva), Palladis ales O. = sova, Palladis arbor O. = oljka, Palladis ars O. = preja in tkanje; meton.: raptā cum Pallade captus O. s Paladino podobo (paladijem), bacifera Pall., O. oljka; od tod Pallade tingere membra O., infusa Pallade O. z oljem, Pallade conspectā O. Paladino svetišče. Od tod adj. Palladius 3 (Παλλάδιος)

1. Páladin: ramus V. oljčna vejica, corona O. iz oljčnih vejic, latices O. olje, ratis O. = Argo, arx Pr. atenski grad, na katerem so častili Palado, arces O. = Athenae, honores O. prihajajoče, ponujane od Palade; subst. Palladium -iī, n (Παλλάδιον) paládij, z neba padla Paladina podoba v Troji, ki je bila poroštvo obstoja trojanskega kraljestva. Ker Troje ni bilo mogoče zavzeti, dokler je imela ta paladij, sta ga Odisej in Diomed ugrabila. Iz Troje je bil baje premeščen v Rim in je stal v Vestinem svetišču na forumu: Ci., V., O., Plin., Fl. idr.; prim.: locus Vestae, qui Pallada servat et ignem O.

2. apel. umetelen, umetniški, spreten: ars Mart., manus Sil.

pèik m (t. pejk, perz.) zastar.
1. služabnik, spremljevalec, sel, kurir
2. spreten, uren človek, spretna, urna žival

perfect¹ [pə́:fikt] pridevnik (perfectly prislov)
popoln, dovršen, vzoren, perfekten; gotov, končan; točen; spreten, okreten, vešč (in)
slovnica dovršen
matematika cel

to make perfect izpopolniti, perfektuirati
a perfect stranger popoln tujec
slovnica perfect participle pretekli deležnik
matematika perfect number celo število
letter perfect dovršen, odličen, neprekosljiv

perītus 3, adv. -ē (adj. pt. pf. glag. perior -īrī) izkušen, izveden, podkovan, spreten v (pri) čem, vešč česa, poznavajoč kaj, ki ve (zna) kaj, ki se spozna na kaj, praktičen, praktično usposobljen, iznajdljiv, prebrisan, razboren, razborit, preudaren, subst. strokovnjak, poznavalec, izvedenec, ekspert, praktik: Q., Pr., Sen. ph., Plin. iun., Suet. idr., peritissimi duces C., a peritissimo imperatore dispositi N., in iis rebus callide et perite versari Ci., perite dicere, peritissime venditare Ci.; z objektnim gen.: rerum Ci., linguae L., citharae et cantūs T., peritior rei militaris C., peritissimus belli navalis N., iuris peritus Ci., Gell. pravni izvedenec, pravni strokovnjak, pravoznanec, nandi L., T. izurjen (izkušen) plavalec, tuendae civitatis peritissimus Ci.; z abl.: Paul., Lact., mirabili scientiā bellandi Auct. b. Afr., bello, pluribus artibus Vell., quis iure (= iuris) peritior? Ci., iure peritissimus Aur., Eutr.; opisano: s praep.: de agri culturā peritissimus Varr., sive in amore rudis sive peritus erit Pr., ad respondendum et ad agendum et ad cavendum peritus Ci., ad usum et disciplinam peritus Ci.; z inf.: p. cantare V., urentes oculos inhibere Pr.; z ACI: Fl.; metaf. (o stvareh) umetelno (umetniško) narejen (izdelan), po pravilih umetnosti sestavljen (napisan), praktičen: fabula Aus.

pernīx -īcis, adv. pernīciter (perna; pernīx torej = dober v petah (nogah), hoden)

1. vztrajen, zdržljiv, vzdržljiv, potrpežljiv: taurus V., Apulus H.

2. uren, hiter, gibčen, ročen, jadrn, (po)skočen, okreten, gibek, spreten, hitro napredujoč (naspr. gravis neokreten): Lucr., Fl. idr., homo Pl., sum pernix pedibus, manibus mobilis Pl., corpus L., puella Cat., (Famae) pernices alae V., pernicibus haec fatur virgo et pernicibus ignea plantis transit ecum cursu frenisque adversa prehensis V., alae V., velocitas Plin., pernicior vento Stat., penicissimi temporis celeritas Sen. ph., canis pecuarius, pernicissimae quadrigae Col., tigres … saevum ferarum genus et pernix Col., fuga, cursor, volatus, Mercuri potestas Ap.; adv.: perniciter aliquem alterā manu apprehendere Pl., perniciter equo desilire L., perniciter exsilire Cat., pernicius, quo libuerit, exsultant Plin., tortā ruunt pernicius hastā Cl.; pesn. z inf.: amata relinquere pernix H. hitro pripravljena.

politique [pɔlitik] adjectif političen; državni, državniški; figuré diplomatski, spreten; masculin politik; kar je politično; féminin politika; dejavnost državnih oblasti (strank, razredov) na raznih področjih; spretnost v upravljanju države in državnih zadev; državni posli, namere

politique agraire, commerciale, économique, fiscale agrarna, trgovinska, gospodarska, davčna politika
politique des gros bataillons politika moči
politique de plein emploi politika polne zaposlenosti
politique d'entente politika sporazumevanja
politique intérieure, extérieure (ali: étrangère) notranja, zunanja politika
politique financière, des finances, budgétaire finančna, budžetna politika
politique de force politika, ki je usmerjena na povečanje ali dosego moči
politique mondiale svetovna politika
politique de la porte ouverte politika odprtih vrat
politique des prix, des salaires politika cen, plač
ne pas changer de politique, conserver la politique voditi vedno isto politiko
mener, poursuivre une politique voditi politiko
parler politique govoriti o politiki
s'occuper, se mêler de politique baviti se s policiko, mešati se v politiko

práctic -ă (-i, -e) adj.

1. praktičen; stvaren

2. uporaben, koristen

3. spreten, ročen, izurjen, iznajdljiv

practical [prǽktikəl] pridevnik (practically prislov)
praktičen, uporaben; izvedljiv; smotrn, koristen; spreten, ročen, izkušen; resničen, stvaren; priučen

practical joke hudomušna šala na tuj račun
practical nurse priučena bolničarka
practical chemistry uporabna kemija
gledališče practical door vrata na odru, ki se lahko odpirajo