Franja

zdrkávati (-am) | zdŕkniti (-em) imperf., perf.

1. scivolare, sdrucciolare, slittare:
jermen pogosto zdrkava la cinghia di trasmissione slitta spesso
kaplje zdrkavajo po šipi le gocce sdrucciolano sul vetro

2. pren. (znižati se) cadere, calare:
cene nekaterih izdelkov so občutno zdrknile i prezzi di taluni prodotti sono calati sensibilmente

3. pren. cadere, sprofondare; ridursi:
zdrkniti v nezavest cadere svenuti, svenire
zdrkniti v spanec sprofondare nel sonno

4. med. scivolare fuori, erniare, prolassare, lussare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda mu je zdrknila z jezika la parola gli sfuggì di bocca
pogled mu je zdrknil na poslušalce sorvolò con lo sguardo gli acoltatori
sonce je zdrknilo za goro il sole è calato dietro i monti
dogodek mu je zdrknil iz spomina l'avvenimento gli era sfuggito dalla memoria
glava mu je zdrknila na prsi la testa gli si afflosciò sul petto
zdrkniti skozi stranska vrata squagliarsela per una porta secondaria
zdrkniti v copate, v hlače infilarsi le pantofole, i pantaloni
zdrkniti mimo sfrecciare davanti

zmágati (-am) | zmagováti (-újem) perf., imperf.

1. vincere, uscire vincitori; avere la meglio, prevalere, spuntarla; trionfare:
zmagati po hudem boju vincere dopo accanita battaglia
zmagati nad sovražnikom trionfare sui nemici
zmagala je človeška solidarnost prevalse la solidarietà umana
zmagal ga je spanec lo vinse la stanchezza

2. šport. vincere; stravincere:
zmagati s pet proti tri vincere per cinque a tre
premočno zmagati stravincere
zmagati na sto metrov prosto vincere i cento metri stile libero

3. (na volitvah, na natečaju ipd. ) vincere:
zmagati na natečaju za ureditev mesta vincere il concorso per il piano regolatore della città

4. pren. sbrigare; coprire; superare:
zmagovati delo venire a capo del lavoro, riuscire a sbrigare il lavoro
zmagovati izdatke coprire le spese
zmagovati klanec superare la salita; arrancare in salita

zmóči (zmórem) perf.

1. potere, essere in grado, essere capace di (fare, adempiere e sim.), riuscire a:
zmoči nalogo essere in grado di adempiere il compito
od strahu ni zmogel besede dallo spavento non potè pronunciare parola
ljubezen zmore vse l'amore può tutto
stroške komaj zmoremo a malapena riusciamo a coprire le spese
kraj ne zmore niti enega dobrega hotela la località non dispone di un solo albergo decente
vsega tega ne zmorem pojesti non riesco, non ce la faccio a mangiare tutta questa roba
pot so zmogli v enem dnevu riuscirono a superare il percorso in un solo giorno

2. aver ragione di, vincere:
zmogel ga je spanec fu vinto dal sonno

ἀν-ῐ́ημι [impf. ἀνίην, ἀνίειν, εις, ει, fut. ἀνήσω, aor. ἀνῆκα, -εῖμεν; pf. ἀνεῖκα; ep. praes.pt. ἀνιέμενος; fut. ἀνέσει, aor. act. 3. pl. ἄνεσαν, cj. ἀνήῃ, ἀνέῃ; ion. pf. pass. ἀνέωμαι, NT aor. pass. ἀνέθην] I. act. 1. trans. a) gori pošiljam, kvišku mečem, gori puščam, učinim, da izvira ὕδωρ, raste καρπόν, vzplameni φλόγα; b) nazaj pošiljam, domov pošiljam (Od. 18, 265), odpošiljam; c) iz-, odpustim, osvobodim δεσμῶν, odprem, razbijem θύρετρα, πύλας; NT τὰς ζευκτηρίας odvežem vrvi; ὕπνος ἀνίησί τινα spanec zapusti koga, οἶνος ἀνίησί με iztreznim se; τὸν ἵππον popustim konju vajete; pren. τῷ δήμῳ τὰς ἡνίας; d) τινὰ πρός τι velim komu, iti na delo; vzpodbadam, priganjam, silim, ščuvam, μάχεσθαι k boju, ἀειδέμεναι k petju; e) prepuščam, izročam ἀρχήν; f) pri-, dopuščam, do-, privolim θηρᾶν, pustim rasti τρίχας (κόμας) αὔξεσθαι; g) popuščam, opuščam, zanemarjam; τόξον odpenjam, τὸ σῶμα ἐπὶ ῥαδιουργίαν vdajam se lenobi, ἐς παιγνίην ἐμαυτόν vdajam se šali (zabavi), τὴν ἀπειλήν pustim grožnje NT; h) = ἀφίημι zapustim, pustim na cedilu NT Hebr. 13, 5. 2. intr. a) popuščam, odjenjujem, prestanem s čim, neham πέτρας βάλλοντες; αἱ τιμαὶ ἀνείκασιν cene so se znižale; b) oslabim (-eti), poneham πῆμα, χιόνος βολαί skopnim. II. pass. izpustijo me, ἐς τὸ ἐλεύθερον na svobodo; posvečen sem komu, pripadam komu στυγερῷ δαίμονι; določen sem za kaj ἐς τὸν πόλεμον; NT τὰ δεσμὰ ἀνέθη železje je odpadlo, pt. ἀνειμένος: razuzdan δίαιτα, vnemaren, prost, svoboden. III. med. razkrijem, razgalim si κόλπον; oderem αἶγας.

ἀπο-βάλλω 1. odvržem, vržem proč, zametavam, odlagam orožje, slečem obleko; zavržem, iztiram; ὀμμάτων ὕπνον odpodim spanec iz oči; δάκρυ pustim teči, prelivam; ἐς πόντον odrinem, odpeljem se na morje. 2. gubim (blago), izgubim τὴν τυραννίδα; τὸ ἀξιόπιστον εἶναι zaupanje; pozabim.

ἐπ-έρχομαι med. [ep. fut. ἐπελεύσομαι, aor. ἐπήλυθον] 1. a) prihajam, prispem, (pri)bližam se, pridem, stopim δόμους, εἰς τόπον, obiščem ἀγρόν, ναούς; φάτις kroži, se razširja med ljudmi, dospem h komu τινί, τινά; ἡ ἐσύστερον ἐπελθοῦσα γυνή druga žena; tudi o času νύξ, Ὀλύμπια; ὧραι ἐπήλυθον so se povrnili; b) pri-, nastopim (kot govornik), stopim pred koga, nastopim pred ἐπί τινα; c) zabredem v kaj, εἰς λόγου στάσιν sprem se; d) obide, loti se me (želja, spanec itd.), zaloti me, iznenadi me ὕπνος τινά in τινί, pride mi kaj na misel, obide me misel, mika me τινά, τινί, τοιαῦτα λέγειν, πταρεῖν. 2. a) napadem, vderem, τὴν τῶν πέλας v sosedno deželo, τινί koga, αὐχέν' ἐπήλυθε je oprasnila tilnik; b) prehodim, prepotujem πολλὴν γαῖαν, ὅσην χώραν, ἄγκεα; c) hodim po čem, črez kaj (Tuk. 3, 23), o reki: razlijem se, poplavim τί; d) razložim, izvršim, storim τοσάδε πολέμῳ.

ἐπ-ορούω [aor. ἐπόρουσα] ep. drevim nad koga, zaženem se, zapodim se, navalim, udarim abs. in τινί, ἅρμα skočim na voz, ὕπνος ἐπόρουσε spanec ga je prevzel.

ἱκᾱ́νω in med. ep. prihajam, dospem, dosegam, zadenem, ὕπνος με ἱκάνει loti se me spanec, ἄλγος (πένθος, ἄχος) ἵκανέ τινα bol je prevzela srce, τὰ σὰ γούνατα objamem (kot pribežnik) tvoja kolena.

μάρπτω [Et. idevr. mer-qw, srvn. mer-wen, privezati. – Obl. fut. μάρψω, aor. ἔμαρψα]. ep. poet. 1. zgrabim, primem, ποδός za nogo, popadem χερσὶ ἡνίας, ἀγκάς z rokami = objamem; tudi o spanju εὖτε τὸν ὕπνος ἔμαρπτε ko ga je spanec objemal. 2. dotikam se χθόνα ποδοῖιν, dohitim, doidem γῆρας, dobim ὅπλα, zadenem κεραυνός, zadam, ἕλκεα, ἅ κεν μάρπτῃσι κεραυνός rane, ki jih zadaja blisk; ugrabim, pogoltnem πλάκες.

περι-χέω [gl. χέω; ep. aor. περίχευα, med. περιχευάμην, cj. 3 sg. περιχεύεται] 1. act. vlivam, raz-, izlivam, sipljem črez kaj, obsipam, obdajam s čim, prevlečem, χρυσόν τινι pozlatim. 2. med. a) oblivam zase, χρυσόν pozlatim si; b) razlivam se črez kaj, razprostiram se τινί; c) obdajam, obstopam, obsujem, vdiram v; d) περὶ δ' ἀμβρόσιος κέχυθ' ὕπνος spanec se je razlil po udih, ga je objel.

ὕπνος, ὁ [Et. iz συπνος iz swopnos; lat. somnus iz swepnos, sopor; slov. spati, sèn (iz sъpn-)] 1. spanje, dremanje, zaspanost, spanec. 2. pers. bog spanja, χάλκεος smrtno spanje.

засыпать, заснуть² v spanje se pogrezati, zaspati; (lj.) poginiti;
засыпает spanec ga obhaja

клонить kloniti, sklanjati, nagibati;
меня сон клонит spanec me zmaguje;
куда он клонит? kam meri?;
к. голову (knj.) pokoriti se;
к. очи (взор) pobesiti pogled, oči;

одолевать, одолеть premag(ov)ati, ovlad(ov)ati;
его одолевает сон spanec ga premaguje