Franja

re-nūntiō -āre -āvī -ātum (re in nūntiāre )

I.

1. sporočiti (sporočati) (nazaj), poročati (nazaj), javiti (javljati), naznaniti (naznanjati), naznaniti (naznanjati): z acc.: Pl., Suet. idr., renuntiare responsum Ter.; z de in abl.: mihi renuntiatum est de obitu filiae tuae Ci. ep.; z ACI: Pl., Ter. idr., renuntio (izjavljam) vobis nihil esse, quod … Ci., renuntiatum est (prišla je vest) vicisse Boeotos N.; z odvisnim vprašanjem: N. idr., renuntiat, quae ibi perspexisset C.; abs.: Ter., num domum renuntio Pl.; occ.
a) službeno (uradno) naznaniti (naznanjati), najaviti (najavljati), sporočiti (sporočati), poročati: aliquid ad senatum Ci., aliquid in concilium L., legationem Ci. o svojem poslanstvu.
b) (izvoljenega oblastnika) javno naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati, razglaševati), proglasiti (proglašati), oklicati (oklicevati): v act. z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom.: Varr., L., Plin. iun. idr., praetorem Ci., Murenam consulem Ci., eo die consul omnibus centuriis P. Sulla renuntiatus est Ci.

2. javno naznaniti (naznanjati), javno reči, javno povedati, javno govoriti o kom, čem: hostium numerum Ci. ep., repudium alicui renuntiare Pl., Ter. naznaniti ločitev (zakona) = odpovedati zakon.

3. renuntiare sibi vzeti (jemati) si k srcu, posvetiti (posvečati) se čemu, v duhu si reči (govoriti) kaj: nihil horum, quae facis, posse subduci Sen. ph., quanta sit humani ingenii vis Q. —

II.

1. odpovedati (odpovedovati), odreči (odrekati), preklicati (preklicevati), zanikati (zanikavati, zanikovati), oporeči (oporekati): (alicui) amicitiam L., N., T., alicui hospitium Ci., decisionem tutoribus Ci., quae regi convenissent cum Lacedaemoniis N.; zlasti odreči komu vabilo na kosilo = ne odzvati se povabilu na kosilo, odkloniti vabilo na kosilo: renuntiare ad aliquem Pl., ego illi ad prandium promissisem, ad cenam renuntiassem Sen. rh.

2. pren. odpovedati (odpovedovati) se čemu, izogniti (izogibati) se česa, opustiti (opuščati) kaj, izmakniti (izmikati) se čemu, odtegniti (odtegovati) se čemu, pustiti (puščati) kaj, opustiti (opuščati) kaj, slovo dati (dajati) čemu, odreči (odrekati) se čemu: civilibus officiis Q., vitae Suet., advocationibus Plin. iun., mundo Cypr.

re-pudiō -āre -āvī -ātum (prim. pudēre)

1. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati), odbi(ja)ti, zavreči (zametati, zametavati, zametovati), prezreti (prezirati) (naspr. assumere, accipere, recipere): pecuniam a Philippo rege missam N., consilium Ter., neque suam (sc. Ariovisti) neque populi Romani gratiam repudiaturum C., repudiare vota et preces Ci., pacem Ci., L., iracundia omnibus in rebus repudianda est Ci., consilium senatus a re publicā Ci. državi odtegniti.

2. occ.
a) kako dediščino, volilo odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), odbi(ja)ti,: Icti.
b) (o zaročencih, poročencih) zavreči (zametati, zametavati, zametovati), dati (dajati) slovo, ločiti (ločevati) se od koga: repudiatus repetor Ter., uxorem Suet., sponsum, sponsam Suet.

s m nepromj.
ili promj. es esa, devetnaesto slovo abecede; mali s; veliki S; s
skrać. za srednji rod u rječnicima; s.
skrać. za sever, sestra, sekunda; S
skrać. za Sud (jug)

sígma m nepromj. i sígma -e ž sigma, grčko slovo

slovkováti -ijem zastar. sricati, čitajući izgovarati slovo po slovo, slog po slog

š m nepromj. ili promj. še šeja, dvadeseto slovo abecede, mali š, veliki Š

t m nepromj. ili promj. te teja, dvadeset prvo slovo abecede; mali t; veliki T; napiši z malim te, z malim tejem; t skrać.
za tona; t. skrać.
za točka

théta ž (gr. theta) teta, osmo slovo grčkog alfabeta, alfavita

típa ž (nj. Type < gr. ) tipa, štamparsko slovo

u m nepromj. ili promj. u uja, dvadeset drugo slovo abecede; mali u; veliki U; napiši z malim u, z malim ujem

v m nepromj. ili promj. ve veja, dvadeset treće slovo abecede; mali v; veliki V; napiši z malim ve, z malim vejem

vale-dīcō -ere (ixpt. valēre in dīcere; s skrajšanim e v vale = valē dīcere reči „pozdravljen“) posloviti (poslavljati) se, vzeti (jemati) slovo: O.; gl. valeō.

verzálka ž veliko početno slovo, verzal

z m nepromj. ili promj. ze zeja, dvadeset četvrto slovo abecede; mali z, veliki Z; napiši z malim ze, z malim zejem

začétnica ž
1. početnica: začetnica v službi
2. početnica, bukvar: brati iz -e
čitati iz bukvara
3. začetnica, pokretačica: začetnica feminizma
4. početno slovo: pisati z veliko -o

zložênka -e ž., складне́ сло́во -но́го -а с.

ž m nepromj. ili promj. že žeja, dvadeset peto slovo abecede, skrać. za ženski rod; mali ž, veliki Ž; napiši z malim že, z malim žejem

напутственный dan na pot, izrečen v slovo

absoluta ženski spol

dar la absoluta (fam) komu košarico dati, zavrniti koga
tomar la absoluta (voj) slovo vzeti, posloviti se

adieu [adjö]

adieu! zbogom!
adieux masculin pluriel slovo
dîner masculin d'adieux poslovilna večerja
dire adieu à quelqu'un, à quelque chose posloviti se od koga, česa, figuré odreči se komu, čemu
faire ses adieux (à quelqu'un) posloviti se od koga
sans adieu! vidimo se spet pozneje!