Franja

Zadetki iskanja

  • prae-dulcis -e (prae in dulcis)

    1. zelo sladek, presladek: mel, sapor Plin.; subst. praedulcia -ium, n presladke jedi: philyra coci et polline nimium salem cibis eximunt; praedulcium fastidium sal temperat Plin., aliena vero stomacho sunt omnia tepida, omnia salsa, omnia iurulenta, omnia praedulcia … Cels.

    2. metaf.
    a) zelo (nadvse) prijeten, zelo (nadvse) mil, zelo (nadvse) vabljiv, preprijeten, premil: decus V., eloquium Plin., nec rupe quod atra Tyrrhenae volucres (= Sirenes) nautis praedulce (acc. n. nam. adv.) minantur Stat., nomen Val. Fl., malum (sc. luxuries) Cl., canendi suavitas Ambr.
    b) (o govoru) presladek: perdulce illud genus Q., solebat dulces sententias dicere, frequentius tamen praedulces et infractas Sen. rh.; subst. praedulcia -ium, n sladkobesednost, (pretirana) osladnost, preosladnost: κακόζηλον, id est mala adfectatio, per omne dicendi genus peccat: nam et tumida et pusilla et praedulcia et abundantia et arcessita et exultantia sub idem nomen cadunt Q.
  • pumpernickei [púmpənikl] samostalnik
    sladek ržen kruh
  • rancio [rɑ̃sjo] masculin sladek vinski liker
  • sirop [siro] masculin sirup, gost sladek (sadni) sok, gosta sladkorna raztopina

    sirop de framboise malinovec
    sirop de groseille ribezov sok
    sirop contre la toux sirup proti kašlju
    sirop de grenouille (humour) voda
  • stum [stʌm]

    1. samostalnik
    sladek (grozdni) mošt

    2. prehodni glagol
    pustiti zopet vreti (vino)
    britanska angleščina preprečiti vrenje (sadnega mošta)
  • sub-dulcis -e (sub in dulcis) nekoliko sladek, osladen, omleden: Aug., Marc., radix, semen, folia Plin., intus album includi sapore subdulce Plin.
  • sweet2 [swi:t] samostalnik
    kar je sladko; sladek okus, sladkost; slaščica, bonbon; sladek poobedek, sladke jedi; sladkano vino
    figurativno sladkosti; prijeten vonj, parfum, dišava; prijetnost, slast; ljubi, ljubček, ljubica, dragica

    no sweet without sweat ni jela brez dela
    the sweets of power slast oblasti
    the sweets and bitters of life sladkosti in bridkosti življenja
    the flowers diffuse their balmy sweets cvetlice širijo svoj balzamov vonj
    to taste the sweets of success okusiti slast uspeha
  • sweeten [swí:tən]

    1. prehodni glagol
    (o)sladkati (tudi figurativno)
    figurativno omiliti, ublažiti; odišaviti, parfumirati; pregnati slab vonj (duh), dezinficirati
    sleng pomiriti (z denarjem)

    2. neprehodni glagol
    postati sladek
    figurativno omiliti se, ublažiti se

    I sweetened the old man with a ten shilling note pomiril sem starca z bankovcem za 10 šilingov
    to sweeten toil omiliti, ublažiti garanje (težko delo)
  • sweetish [swí:tiš] pridevnik
    sladkoben, osladen, malce sladek
  • šéća ž ljubk. sladek otrok, cukrček
  • treacly [trí:kli] pridevnik
    podoben sirupu; zoprno sladek, osladen
  • übersüß pretirano sladek
  • ušèćeriti -īm
    I. osladiti, vložiti v sladkor
    II. ušećeriti se spremeniti se v sladkor, postati prisiljeno sladek
  • zuccheroso agg.

    1. zelo sladek

    2. pren. priliznjen, laskav

    3. pren. osladen
  • медоточивый sladek kot med
  • arrope moški spol méd iz satovja; ameriška španščina sadni kolač

    cara de arrope ko cuker sladek obraz
  • Britomartis -is, voc. -i, f (Βριτόμαρτις = Sladka devica: kret. βριτός sladek, in *μάρτις devica) Britomarta, sprva blaga kret. boginja, kot Nimfa v Dianinem spremstvu tudi Aphaea in Dictynna: Ps.-V. (Ciris); pozneje so jo enačili s kret. Artemido: Cl.
  • confit, e [kɔ̃fi, t] adjectif vkuhan, vložen; masculin v masti vloženo meso; technique lužilo (pri strojenju)

    fruits masculin pluriel confits posladkorjeno sadje
    salade féminin confite (figuré) v olju in kisu namočena solata
    confit en douceur (figuré) sladek ko méd
    confit en dévotion zelo pobožen
    confit de mystère zavit v skrivnost
  • gládek (-dka -o) adj.

    1. (ki ima površino brez izboklin, vboklin) liscio:
    gladka površina superficie liscia
    gladki lasje capelli lisci

    2. (stilno zelo izoblikovan, skrben) levigato, polito:
    gladek prevod una traduzione accurata, polita

    3. pren. liscio, piano, senza intoppi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gastr. gladka omaka salsa vellutata
    gladka preča bandeau
    alp. gladka skala pioda
    alp. gladka stena placca
    film. gladka stran filma fascia liscia della pellicola
    pren. gladka zmaga vittoria netta
    anat. gladke mišice muscoli lisci
    sladek in gladek glas voce smancerosa
    gladek nastop contegno, esibizione, recita impeccabile
    bot. gladki bor pino bianco (Pinus strobus)
    gladko sedlo barda
  • glás (-ú) m

    1. voce; suono:
    globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
    tenek, visok glas voce acuta, alta
    hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
    vesel, žalosten glas voce allegra, triste
    moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
    oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
    na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
    med. menjati glas mutare la voce

    2. (oglašanje živali) voce, verso:
    glas kosa il chioccolio del merlo

    3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
    zbor moških in ženskih glasov coro misto
    muz. nizek, visok glas voce bassa, alta

    4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
    glas zvonov il suono delle campane
    glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
    glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
    glas violine il canto di un violino

    5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
    širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
    biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
    biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
    priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama

    6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
    glas vesti la voce della coscienza

    7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
    zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti

    8. lingv. suono:
    lingv. zliti glas affricata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
    povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
    biti na glasu essere noto, famoso
    bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
    jur. posvetovalni glas voto consultivo
    PREGOVORI:
    dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso