Franja

Zadetki iskanja

  • savo(u)r [séivə]

    1. samostalnik
    dober okus, slast, tek; priokus; draž; predjed, začetna jed; (redko) duh, vonj; dišek

    a savo(u)r of impertinence malce nesramnosti
    a book without savo(u)r nezanimiva knjiga
    to be in good savo(u)r biti na dobrem glasu

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    imeti (pri)okus po; dišati (of po)
    spominjati (na); použiti, pokusiti; začiniti, napraviti okusno; dati slutiti (kaj)
    arhaično posvetiti se (čemu)

    this remark savo(u)rs of jealousy ta opazka diši po ljubosumnosti
  • smell*2 [smel] prehodni glagol & neprehodni glagol
    (za)duhati, poduhati (at kaj)
    zavohati; vonjati, imeti duh, dišati (of po)
    figurativno smrdeti; (o psu) zaslediti (divjačino)
    figurativno dati slutiti
    figurativno natančneje (p)ogledati

    to smell of beer dišati po pivu
    to smell one's oats figurativno zaduhati hlev, pripraviti se za končni spurt (o konju)
    to smell of a shop figurativno biti prevcč strokoven
    to smell a rat figurativno zavohati nekaj sumljivega, zaslutiti nevarnost
    to smell a rose poduhati vrtnico
    his dog smells njegov pes smrdi
    his breath smells iz ust ima slab duh
    his remark smells of envy njegova opazka diši po zavisti
    roses smell sweet vrtnice lepo dišé
    his writings smell of the lamp njegova dela so bolj rezultat marljivosti kot navdiha (inspiracije)
    to smell about figurativno zavohati, odkriti
    to smell about a plot odkriti zaroto
  • suggest [sədžést] prehodni glagol
    predlagati, sugerirati; omeniti, predočiti, spodbuditi, napeljati na, navdahniti (misel); domnevati; (o ideji, zamisli) vsiljevati (itself se)
    dati slutiti, spomniti na; namigniti, kazati na, napoved(ov)ati

    I suggest dovoljujem si izraziti mnenje, po mojem mnenju, predlagam
    I suggest that we should accept his offer predlagam, da sprejmemo njegovo ponudbo
    I suggest that you were aware of the facts domnevam (suponiram), da ste poznali dejstva
    he suggested that... dal je razumeti, da...
    his words suggested great understanding njegove besede so dale sklepati (slutiti) veliko razumevanje
    the idea suggested itself to me vsilila (porodila) se mi je misel
  • suggestive [sədžéstiv] pridevnik (suggestively prislov)
    sugestiven; ki namiguje na, da misliti (of na)
    prikrito ukazuje, daje slutiti, spominja na, napeljuje (of na)
    figurativno spodbuden, pomemben

    a sky suggestive of spring nebo, ki spominja na pomlad
  • surmisable [sə:máizəbl] pridevnik
    ki se more slutiti (domnevati)
  • abzeichnen prerisati, prerisovati, (signieren) parafirati; sich abzeichnen (gegen) izstopati, biti dobro viden pred; sich abzeichnen eine Gefahr, Entwicklung: biti spoznaven, naznanjati se; etwas zeichnet sich ab ... je moč slutiti
  • anriechen* povohati; einer Sache anriechen, [daß] dass ... vohati/slutiti, da ...
  • anteojo moški spol daljnogled

    anteojo binóculo binokel
    anteojo de larga vista daljnogled
    anteojo de teatro gledališko kukalo
    mirar las cosas con anteojo de aumento nekaj mnogo prej slutiti; pretiravati
    anteojos pl daljnogled; očala, naočniki; operno kukalo; plašnice (pri konju)
  • bon, bonne [bɔ̃, bɔn] adjectif dober; neoporečen; točen, pravi, pravilen; ugoden; vesel; duhovit; ljubezniv, spreten, uporaben (pour za); veljaven (pour za); pripravljen (à za)

    bon! dobro! (izraža zadovoljstvo)
    ah, bon? a, res?
    bon, voilà que ça recommence! na, že spet se začenja!
    bonne année! srečno novo leto!
    bon voyage! srečno pot!
    à guoi bon? čemu?
    bon an, mal an od leta do leta, iz leta v leto
    le bon chemin prava pot
    de bon cœur srčno rad
    de bonne foi odkrit(osrčen), dobroveren
    de son bon gré prostovoljno
    de bonne heure zgodaj (zjutraj), rano
    à la bonne heure! tako je prav! to je lepo!
    bon homme dobrodušen človek
    (à) bon marché poceni
    de bon matin zelo zgodaj zjutraj, na vse zgodaj
    pour de bon, tout de bon v resnici, resnično, zares, resno
    sauf bonne fin z običajnim pridržkom (commerce)
    de bonne source iz zanesljivega vira
    mon bon, ma bonne dragi moj, draga moja (familiarno, ironično)
    bon à boire, à manger piten, užiten
    bon mot masculin dovtip, duhovit izrek
    bon papa dedek
    bon pour deux personnes veljaven za dve osebi
    bon point masculin točka v dobro (v igri)
    bon pour le service sposoben za vojaško službo
    bon à tirer zrel za tisk
    arriver bon premier priti z veliko prednostjo kot prvi
    n'attendre, n'espérer, ne présager rien de bon nič dobrega ne pričakovati, upati, slutiti
    avoir bonne main imeti srečno roko
    avoir quelqu'un à la bonne imeti simpatije do koga
    vous en avez de bonnes! vi se šalite!
    en voilà une bonne! ta je pa dobra!
    en conter, en dire de bonnes lepe zgodbe pripovedovati
    en raconter une bien bonne povedati zabavno, originalno zgodbo
    croire, juger bon smatrati za dobro
    cela ne dit rien de bon to ne pomeni nič dobrega
    il est bon comme le pain dober je ko kruh, dobra duša je
    (familier) nous sommes bons pour la contravention smo že dobri, smo že naredili prestopek (npr. z avtom)
    être en bons termes avec quelqu'un dobro se s kom razumeti
    demain? vous êtes bon! c'est impossible! jutri? vi ste pa posrečeni! to je nemogoče!
    il est bien bon de croire cela dovolj je naiven, če to verjame
    il n'est bon à rien on ni za nobeno rabo
    c'est bon à vous to lahko vi rečete ali naredite
    c'est bon à savoir to si velja zapomniti
    il fait bon (être ici) prijetno je (biti tu)
    en faire de bonnes napraviti veliko neumnost, delati neumnosti
    faire bon poids dobro tehtati, dati dobro težo
    prendre quelque chose à la bonne (familier) vzeti kaj z dobre strani, videti položaj v ugodni luči
    sentir bon (dobro) dišati
    comme bon vous semble kot se vam ljubi, zdi; po vaši presoji
    j'y mettrai bon ordre to bom že (jaz) uredil
    tenir bon vztrajati, vzdržati, dobro se držati
    il y a cinq bons kilomètres dobrih 5 km je
  • bone1 [boun] samostalnik
    kost, srt, koščica
    množina okostje
    pogovorno, množina kocke, kockanje; kastanjete
    sleng študent, ki počasi študira
    ameriško, sleng dolar

    a bag of bones kost in koža, suh ko trlica
    bred in the bone prirojen, v krvi
    to cast (in) a bone between povzročati nesoglasje, ščuvati
    chilled to the bone popolnoma premražen
    bone of contention kamen spotike
    to cut to the bone do skrajnosti omejiti
    devil's bones kocke
    to feel in one's bones slutiti, biti prepričan
    funny (ali crazy) bone za udarec občutljivo mesto na komolcu
    to go down on one's bones na kolenih prositi za odpuščanje
    to make no bones about (ali of) ne delati težav zaradi, odkrito priznati
    to make old bones doseči visoko starost
    to have a bone to pick with s.o. imeti s kom račune; ošteti koga
    to have no bones about ne se pomišljati
    hard words break no bones strogost ne škoduje, beseda ni konj
    to have a bone in one's arm (ali leg) biti na smrt utrujen
    to have a bone in one's throat ne moči spregovoriti
    to keep the bones green biti dobrega zdravja
    the nearer the bone the sweeter the flesh (ali meat) na koncu je jed najslajša
    to the bone maksimalno (zreducirati)
  • cadavre [kadavr] masculin truplo; mrlič, mrtvec; kadaver; familier izpraznjena steklenica

    cadavre ambulant živ mrtvec
    être, rester comme un cadavre biti, ostati nepremičen
    sentir le cadavre (figuré) nekaj neprijetnega opaziti ali slutiti
  • cosciēnza f

    1. zavest:
    avere coscienza di qcs. zavedati se česa
    perdere la coscienza izgubiti zavest, onesvestiti se
    riacquistare la coscienza priti k zavesti, osvestiti se
    avere la vaga coscienza di qcs. nejasno kaj slutiti
    coscienza di classe razredna zavest

    2. vest:
    avere la coscienza pulita, sporca imeti čisto vest, ne imeti čiste vesti
    scrupolo di coscienza pomislek
    contro coscienza proti svoji vesti
    avere qcs. sulla coscienza imeti kaj na vesti
    uomo di coscienza poštenjak
    in coscienza, in tutta coscienza odkrito, pošteno
    con coscienza vestno
  • douter [dute] verbe intransitif dvomiti (de o), ne prav vedeti, ne zaupati (de quelqu'un komu)

    ne douter de rien ne oklevati, ne se obotavljati, biti preveč samozavesten, biti predrzen
    se douter de quelque chose slutiti kaj, sumiti, domnevati
    ne pas se douter de (familier) pojma ne imeti o
    à n'en pas douter gotovo, zanesljivo
    je m'en doute to si lahko mislim
    je ne m'en doutais même pas niti pojma nisem imel o tem
    douter de son succès dvomiti o svojem uspehu
    douter de ses yeux svojim očem ne verjeti
  • durchschimmern1 svetlikati se (skozi); durchschimmern lassen nakazovati, dati slutiti
  • hunch1 [hʌnč] samostalnik
    grba; velik kos (kruha)
    ameriško, sleng slutnja, sum

    ameriško, sleng to have a hunch slutiti
  • inkling [íŋkliŋ] samostalnik
    namig, migljaj, namigovanje, šušljanje; slutnja

    to get an inkling of s.th. zavohati nekaj, zaslutiti kaj
    to have an inkling of s.th. slutiti kaj
    not the least inkling niti najmanjšega pojma
  • instinct [ɛ̃stɛ̃] masculin nagon, instinkt

    d'instinct, par instinct nagonsko, spontano
    instinct de la conservation samoohranitveni nagon
    instinct divinateur dar vedeževanja
    instinct grégaire čredni nagon
    instinct sexuel spolni nagon
    instinct infaillible nezmotljiv instinkt
    avoir l'instinct des affaires imeti čut za poslovne zadeve
    pressentir par instinct un danger nagonsko slutiti nevarnost
  • intuition [ɛ̃tɥisjɔ̃] féminin intuicija, neposredna notranja spoznava (brez umovanja); slutnja

    avoir l'intuition de quelque chose slutiti kaj
    tableau masculin d'intuition nazorna slika (v šoli)
  • mine4 [min] féminin, militaire mina (razstrelilno orožje)

    mine aérienne, antichar, flottante (ali dérivante), sous-marine letalska, protitankovska, plavajoča, podmorska mina
    barrage masculin, champ masculin de mines minska zapora, minsko polje
    détecter, paser des mines odkri(va)ti, položiti (polagati) mine
    éventer la mine (figuré) (za)duhati, (za)slutiti nevarnost
    marcher sur une mine stopiti na mino
    le navire a sauté sur une mine ladja se je razletela na mini
  • moči, moč2 [ô;ò] prislov (mogoče)

    1.
    je/ni moči, moč z nedoločnikom: X kann/X kann nicht … werden, man kann/man kann nicht; es ist (nicht) zu (temu se je/ni bilo moči, moč izogniti das war/war nicht zu vermeiden, Xa ni moči, moč prezreti X kann nicht übersehen werden, man kann X nicht übersehen)
    X je moči, moč slutiti X zeichnet sich ab

    2.
    ki ga je/ni moči, moč z nedoločnikom: -bar, -lich
    (misliti denkbar/undenkbar, se mu izogniti vermeidbar/unvermeidbar, unvermeidlich)

    3.
    kar moči, moč/kolikor moči, moč möglichst (hitro möglichst schnell)