Franja

pèkmez m (t. pekmez, perz.)
1. mezga, kuhano sadje, s sladkorjem, brez sladkorja
2. ekspr. šleva, slabič: pekmez jedan, kako si samo tako nespretan

pēnsilis -e (pēnsus: pendēre)

1. viseč, obešen: lychnuchi Plin., uva H. obešen (da se suši in ohrani), posušen, reste se facere pensilem Pl. obesiti se; z namigom na obešanje: pro uva passa pensilis Pl., libertas pensilis Plin. svoboda obesiti se; subst. pēnsilia -ium, n (sc. poma) čez zimo obešeno sadje (da se posuši in ohrani): Varr.

2. kot arhit. t.t. viseč = na obokih (svodih) sloneč (ležeč, stoječ, zgrajen), na oboke postavljen: horreum, fabrica Col., urbs Plin., horti Cu., Lact. (o Semiramidinih vrtovih), agros et maria et urbes … pensiles facere Lact. na oblakih narediti (utemeljiti); poseb. balineae (balneae, balnea) „kapljavice“ = pršne kopeli, prhe, tuši, po drugih kopalnice z visokim, od spodaj ogrevanim podom, nekakšne parne kopeli: Val. Max., Macr.; metaf. viseč: tribus Plin. na premičnih sedežih (v gledališču).

pètrovača ž, pètrōvka ž ob Petrovem zrelo sadje

Pflückobst, das, Agronomie und Gartenbau obrano sadje

píljār -ára m (t. pîlever, perz.) branjevec, kdor prodaja sadje, zelenjavo, svoje pridelke v lokalu

pōmārius 3 (pōmum) saden: seminarium Ca.; subst. pōmārius -iī, m sadjar, trgovec s sadjem: H., Lamp.; pōmārium -iī, n

1. sadovnjak: Ci., O., H. idr., pomaria hortulique Fr.

2. shramba za sadje, sadjarnica: Varr., Plin.

pome [póum] samostalnik
botanika jabolkasto sadje, jabolko, hruška, kutina

portafrutta m invar. (fruttiera) posoda za sadje

pot¹ [pɔt] samostalnik
lonec, lonček, ročka; kangla, vrč (za pivo)
tehnično talilni lonec, topilnik
pogovorno pehar denarja
šport, pogovorno pokal, nagrada
pogovorno polog (pri kvartanju); past (košara) za lov na rake
sleng marihuana; okrogel klobuk; mera za sadje; z vodo napolnjena luknja
pogovorno "visoka živina"

ink pot črnilnik
tea pot čajnik
chamber pot nočna posoda
sleng big pot visoka živina, pomembna oseba
sleng a pot of money na kupe denarja
the pot calls the kettle black sova sinici glavana pravi
to enjoy one's pot uživati ob vrčku piva
sleng to go to pot propasti, iti k vragu
to keep the pot boiling; ali to make the pot boil životariti, ohraniti stvar v teku
sleng to put on the pot visoko staviti (na dirki)
to put the pot on preveč zahtevati, pretirati
to pot a quart into a pint pot poskusiti kaj nemogočega
sleng to take a pot at streljati na koga
a watched pot never boils kdor nestrpno čaka, nikoli ne dočaka
pots and pans kuhinjska posoda

pottle [pɔtl] samostalnik
britanska angleščina, arhaično stara votla mera (ca 2,25 l)
britanska angleščina košarica za sadje

pòznica ž pozno sadje

pòžnjaka ž, požnjàkinja ž pozno sadje

presse-fruits [prɛs frɥi] masculin, invariable stiskalnica za sadje

primeur [primœr] féminin novost; zgodnost; pluriel zgodnje sadje, zgodnja zelenjava ali povrtnina

de primeur (agronomie) zgoden
avoir la primeur de quelque chose kot prvi uživati, spoznati, imeti kaj
marchand masculin des primeurs trgovec z (zgodnjo) zelenjavo
vin masculin dans sa primeur čisto mlado vino

primicia ženski spol novina (sadež), prvo (zgodnje) sadje

primicias prvenci, začetki

punnet [pʌ́nit] samostalnik
košarica za sadje

rȃnka ž
1. ranina
2. zgodnje sadje (češnje, hruške, slive)

Rumfrüchte, pl, rumov lonec; sadje v rumu

saccades [səkéidz] samostalnik
množina v sirupu vloženo sadje, kompot; kandirano sadje; slaščice

sauce [sɔ:s]

1. samostalnik
omaka, sok
figurativno začimba, draž; mastna in slastna jed, ki jo jemo s kruhom
tehnično voda za močenje (godenje, luženje), lužilo
ameriško vkuhano sadje, kompot
sleng predrznost, nesramnost

what's sauce for the goose is sauce for the gander kar je enemu milo, je drugemu drago
apple sauce čežana
poor man's sauce figurativno glad, lakota
tomato sauce paradižnikova omaka
hunger is the best sauce glad je najboljši kuhar
none of your sauce! ne bodi(te) nesramen!
to serve s.o. with the same sauce vrniti komu milo za drago

2. prehodni glagol
pripraviti (kaj) z omako; začiniti (večinoma figurativno)
omiliti, napraviti prijetno
domačno nesramno govoriti (s kom), biti nesramen (do koga)