Franja

рубить sekati, cepiti (drva); delati iz lesa, tesati;
р. правду (с плечи) povedati resnico v obraz

сваливать, свалить podirati, podreti (na tla); (po)sekati (les); prevračati, prevrniti; nametati;
с. в кучу valiti na kup;
с. правительство vreči vlado;
с. с себя znebiti se;
с. с плеч stresti z ramen, znebiti se;
с на кого нибудь вину (z)valiti krivdo na koga;
с. с ног podreti;

сечь sekati, rezati;.klesati;; gibati, bičati, tepsti;

сі́кти січу́ недок., sékati -am nedov.

срубать, срубить (po)sekati, podirati (drevje), podreti; (z)graditi iz brun

тяпать, тяпнуть sekati, udariti; zgrabiti (z zobmi); dobi(va)ti, ukrasti;

adze [ædz]

1. samostalnik
široka sekira, tesla

2. prehodni glagol
s široko sekiro sekati, tesati

axe², ax [æks] prehodni glagol
s sekiro sekati
figurativno znižati, zreducirati

brànīk -íka m
1. branik, utrjen prostor: neprijatelj je pokušao da zauzme ovaj branik
2. branitelj, zaščitnik, varuh: bajagi branik vjere Hristove
3. obramba: Srbi, Hrvati i Slovenci stajahu stoljećima na -u evropske kulture
4. zaslon na puški, branik
5. gozd, kjer je prepovedano pasti živino ali sekati drevje
6. odbijač: branik automobila
7. železniška zapornica

brànjevina ž
1. gozd, kjer sme sekati in pasti samo lastnik
2. svet, travnik, kjer je prepovedana paša
3. prepoved paše

carnificō -āre (carnifex) rabeljski posel opravljati na kom = na kosce (raz)sekati, razkosa(va)ti, poseb. glavo (od)sekati, obglaviti (obglavljati): Sis. ap. Prisc., Tert., tribuni militum Graccho nuntiaverunt... carnificari iacentes (padli) L. — Dep. soobl. carnificor -ārī: Prisc.

drváriti dr̀varīm
I.
1. drvariti, sekati drva v gozdu
2. preskrbovati z drvmi: ovaj nas seljak drvari
3. trgovati z drvmi
4. ekspr. garati, težko delati
5. krokati, popivati: ove smo noći gadno drvarili
II. drvariti se preskrbovati se z drvmi

fall^*1 [fɔ:l]

1. neprehodni glagol (in, to, from)
pasti, padati; pripasti, pripadati; podreti, prevrniti, zgruditi se; popustiti, popuščati; upadati; spustiti se
zoologija roditi se; spuščati se; izlivati se; viseti; (z)manjšati, poleči se; poginiti; podleči; z vnemo se lotiti; propadati; zgoditi se; morati

2. prehodni glagol
ameriško, narečno sekati drevesa

o fall adoing začeti kaj (npr. alaughing zasmejati se)
to fall asleep zaspati
to fall to blows stepsti, spopasti se
to fall due zapasti (menica)
to fall dumb onemeti
to fall from favour pasti v nemilost
to fall flat doživeti neuspeh
to fall foul of spopasti se, napasti; prepirati se
to fall from grace grešiti
to fall in love zaljubiti se
to fall in two razpoloviti se
to fall into habit navaditi se
to fall into conversation with s.o. začeti pogovor s kom
to fall a prey (ali victim, sacrifice) postati žrtev
to fall into a rage pobesneti
to fall heir to podedovati po
to fall to pieces razpasti
to fall on a sword figurativno narediti samomor
to fall on one's feet imeti srečo, izvleči se
his face fell kislo je pogledal
to fall to one's lot biti komu usojeno
to fall between two stools usesti se med dva stola
to fall into oblivion biti pozabljen

grȉsti grízēm, oni grízū, grízijāh -āše, grȉzoh grîze, grízūći, grȉzao grȉzla, grȉzen -a
I.
1. gristi: konj grize sijeno; moljac grize sukno
2. gristi, peči: dim grize oči; sirće grize jezik; grize ga savjest; sirće svoje bure najviše grize
II. gristi se
1. gristi se: psi se grizu oko kostiju
2. kesati se: grize se što je izgubio godinu
3. sekati se: svila se grize

inter-pellō -āre -āvī -ātum (prim. com-pellō, appellō)

1. vmes govoriti, prekiniti (prekinjati) koga, v besedo seči (segati) komu, besedo (pre)sekati, ugovarjati komu: nihil te interpellabo, continentem orationem audire malo Ci., crebro dicentem i. C., loquentem ducem L., interpellando trahere tempus S., petisse ab eā, ne interpellaretur Suet.; occ.
a) kot (v) ugovor kaj navesti (navajati): illud dicet, quod interpellavit Hortensius Ci.
b) prositi koga za pojasnilo, nadlegovati ga s prošnjami (vprašanji), glušiti ga, dražiti koga, šikanirati, lotevati se koga ali česa: si quis exta spectantem te interpellet Cu., cum a Cebalino interpellatus sum Cu., ker mi je Cebalin ponujal, ne ream quidem interpellare desiit, „Ecquid paeniteret“ Suet., qui adiri interpellarique posset Suet. ki bi ga bilo mogoče preprositi, alium iudicem i. Suet. obrniti se na … , urbe egrediens, ne quis se interpellaret, edixerat Suet., litteris int. Suet., Cato saepius interpellatus in proposito perstitit Val. Max.; z acc. rei: idem nunc interpellor Ci. enako se zahteva zdaj od mene.
c) ponujati komu nesramno dejanje, nečistovanje, spolno zlorabiti, posiliti koga: stupro interpellato motus L., mulierem i. Paul., puellam Icti.
č) terjati koga za dolg: debitorem Icti.

2. metaf. (pre)trgati, prekiniti (prekinjati), ovreti (ovirati), motiti, zadrž(ev)ati, (z)motiti koga, (z)motiti komu kaj, zavreti (zavirati) kaj, odvrniti (odvračati), (u)braniti, preprečiti (preprečevati): poenam, dulcedinem irae L., silentium Cu., pacem, morem, incrementa urbis Iust., silentium Cu., (Pompeius) interpellatus adventu Caesaris C., id Philippi morte interpellatum est L., comitia i. L., in suo iure aliquem C., otium bello Cu., satietatem epularum ludis Cu., haec tota res interpellata bello refrixerat Ci., fortuna partam iam victoriam interpellat C., nisi abstinentiā interpellata sagina fuerit Iust., caloribus crebris interpellari Amm. oslabljen biti; tudi konkr.: saxum alveolum (specum) amnis interpellat Cu. zapira; s finalnim stavkom: tribuni interregem interpellant, ne senatus consultum fiat L., i., quo minus Brutus in Ci. ep.; aliquem numquam i., quin Matius in Ci. ep.; z inf.: quantum interpellet (ovira) inani ventre diem durare H.

loshacken začeti kopati/sekati/tolči itd.; (weghacken) odkopati, odsekati itd. ➞ hacken

lumber² [lʌ́mbə]

1. prehodni glagol
ameriško sekati drevje in žagati debla; nametati (up)
natrpati, napolniti z ropotijo (with)

2. neprehodni glagol
biti nametan, razmetan

māterior -ārī (māteria) les sekati, nabavljati, iti po les: C. (prim. lignari drva nabavljati, drvariti, po drva iti).

obešumljívati -šùmljujēm sekati gozdove, gozd

plough² [pláu]

1. prehodni glagol
britanska angleščina orati, preorati; plužiti, brazditi
figurativno utirati pot
navtika brazditi, sekati valove (ladja)
sleng vreči pri izpitu

2. neprehodni glagol
orati, plužiti, brazdati; truditi se, mučiti se, prebijati se
sleng pasti pri izpitu

to plough a lonely furrow opravljati svoje delo sam
to plough the sands mučiti se zaman
to plough the sea ploviti po morju
to plough ahead neutrudno delati naprej, počasi napredovati
to plough back obogatiti zemljo (s travo, deteljo), figurativno ponovno vložiti dobiček v podjetje
to plough out izkopati, preorati
to plough under podorati, spodkopati
to plough up zorati
to plough through prebijati se skozi, prebiti se
to plough one's way utirati si pot