Franja

cānus 3 (iz *casnos; prim. sab. cascus siv od starosti, star, lat. cariēs iz *casiēs)

1. siv, pepelnat, belkast: aequora Enn. fr., mare Plin. iun., aqua O., cani fluctus Ci. penasti, c. nix Lucr., H., grandine canus Athos, c. lupus, cana pluma cycni O., seges O. rumena setev, gelu V., December Mart. (ker je v tem mesecu narava siva); poseb.: cani capilli H., O., Ph., crinis Cat., O., caput Pl., O., Cat., Tib., barba Mart.; kot subst. cānī -ōrum, m (sc. capilli) sivi lasje: Val. Max., Sen. ph., non cani, nun rugae auctoritatem arripere possunt Ci., posuitque ad tempora canos O., anum simulat falsosque in tempora canos addit O., cani venerandi Sen. tr.; od tod

2. siv, sivolas = star, starikav, starodaven, častivreden, častitljiv: anilitas, senecrus Cat., Veritas Varr. ap. Non., Fides et Vesta, canae penetralia Vestae V., quidam bene canus Sen. ph., saecula c. Mart.

cȁpica ž žuta capica bot. rumena griva, lisičji parkeljci; crvena capica bot. rdeča griva; blijeda, bleda capica bot. bleda griva

carico¹ agg. (m pl. -chi)

1. obtežen, obložen; natovorjen, naložen; obremenjen; poln:
il camion è già carico tovornjak je že naložen
carico di gloria pren. slaven, obsijan s slavo
carico di debiti pren. zadolžen
carico di figli pren. s številno družino

2. živ (barva):
un giallo carico živo rumena barva

3. gost, močen:
un caffè carico močna kava

4. nabit, navit:
fucile carico nabita puška
orologio carico navita ura

charadrios (charadrius) -iī, m (χαραδριός) haradrij, rumena ptica, menda deževnik: Vulg.

ciruela ženski spol sliva, češplja

ciruela amarilla, ciruela mirabela mirabela
ciruela claudia ringló
ciruela de fraile velika rumena sliva
ciruela pasa suha sliva
mermelada de ciruelas češpljeva marmelada

clavaire [klavɛr] féminin

clavaire jaune rumena griva (užitna goba)

čakra samostalnik
v azijskih kulturah (energijski center v telesu) ▸ csakraZ vadbo vizualizacije energije vsake od čaker se spoznamo s temi sedmimi ravnmi moči. ▸ Azzal, hogy gyakoroljuk az egyes csakrák energiájának vizualizálását, megismerjük az erőnek ezt a hét szintjét.
Povezane iztočnice: korenska čakra, rdeča čakra, rumena čakra, vijolična čakra, modra čakra, grlna čakra, kronska čakra, vratna čakra

čakra solarnega pleksusa stalna zveza
v azijskih kulturah (energijski center v telesu) ▸ napfonatcsakra
Sopomenke: rumena čakra

češpljeva grizlica stalna zveza
zoologija (škodljiva žuželka) ▸ szilvadarázs [kártevő]
Sopomenke: rumena češpljeva grizlica

dételja botanika clover; trefoil

rumena, nemška dételja lucerne
rdeča (bela) dételja red (white) clover
turška dételja sainfoin
zajčja dételja sorrel
deteljin list clover leaf

fēbbre f

1. vročina, vročica, mrzlica:
misurare la febbre meriti vročino
avere una febbre da cavallo pren. imeti hudo vročino
febbre gialla med. rumena mrzlica
le febbri med. malarija

2. pren. mrzlica, vročica, sla:
la febbre dell'oro zlata mrzlica
avere la febbre addosso pren. biti vznemirjen, biti vročičen

feu [fö] masculin ogenj, plamen, žar; požar; vročina; ognjišče, kamin; figuré hiša, dom, družina; (signalna) luč; figuré strast, navdušenost; bujna domišljija, navdih; vnetost, gorečnost; silovitost; poétique ljubezen; juridique smrt v ognju; militaire ogenj, streljanje; médecine vnetje

feu arrière, rouge zadnja, rdeča luč, mačje oko (avto)
feu d'artifice umetni ogenj
feu de Bengale bengalični ogenj
feu de la colère silna jeza
feu de camp taborni ogenj
feux pluriel croisés navzkrižni ogenj
feux pluriel du diamant sijaj diamanta
feux pluriel de l'été poletna vročina
feu d'enfer (figuré) peklenski ogenj
feu de l'ennemi sovražnikov ogenj, streljanje
feu continu, feu roulant (militaire) nepretrgan ogenj
feu nourri gost, močan ogenj
feu follet plamenčki, ki nastajajo, kjer se razkrajajo organske snovi (na močvirjih, pokopališčih)
feu de forêt gozdni požar
feu grégeois grški ogenj
feu de joie kres
les feux de joie de la Saint-Jean šentjanžev kres
feu de mine požar v rudniku
feu de paille kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajna gorečnost, navdušenje, zagledanost
feu de position luč, ki jo mora imeti prižgano stoječa ladja ali stoječe vozilo
feu des projecteurs, de la rampe žarometna luč, théâtre predodrske luči
feu du rasoir vneta koža po britju
feu rouge, jaune, vert rdeča, rumena, zelena luč (semaforske luči)
feu Saint-Elme Elijev ogenj
feu stop, d'arrêt luč za ustavljanje, za zaviranje
à petit, grand feu na majhnem, velikem ognju
à l'épreuve du feu varen pred ognjem
en feu v ognju, vroč, razgret, vnet, pekoč
feu! ogenj! (ukaz za streljanje)
au feu! gori!
arme féminin à feu strelno orožje
auteur masculin plein de feu pisatelj z bujno domišljijo
baptême masculin du feu ognjeni krst
bouche féminin à feu top, kanon, možnar
coup masculin de feu strel
épreuve féminin du feu ognjena preizkušnja
école féminin à feu topniške strelske vaje (s pravimi naboji)
aller au feu iti v boj
allumer un, faire du feu prižgati, narediti ogenj
avoir du feu dans les veines biti živahnega temperamenta
avez-vous du feu sur vous? imate malo ognja? (za prižig cigarete)
avoir le feu au derrière zelo hitro iti
n'avoir ni feu ni lieu ne imeti stalnega bivališča
avoir la bouche en feu imeti vneta usta
cesser le feu (militaire) ustaviti ogenj
craindre quelqu'un comme le feu bati se koga ko vraga
cuire un rôti à feu doux, à feu vif peči pečenko na milem, močnem ognju
condamner au feu obsoditi na smrt v ognju
demander, donner, offrir du feu prositi, dati, ponuditi ogenj
donner le feu vert à quelqu'un (figuré) dovoliti komu, da kaj napravi
éteindre, noyer un feu pogasiti ogenj
être dans son coup de feu tičati sredi dela
être en feu biti v ognju (tudi figuré); goreti
être tout feu, tout flamme (po)kazati veliko navdušenje
être pris entre deux feux (figuré) biti med dvema ognjema, biti v škripcih
être sans feu ni lieu biti brez doma
faire feu, faire feu sur iskre kresati, streljati na
faire long feu (figuré) nobenega učinka ne imeti, ponesrečiti se
ne pas faire long feu ne trajati dolgo
faire feu des quatre fers uporabiti vsa možna sredstva, na vse kriplje si prizadevati
faire la part du feu prepustiti ognju, kar se ne da rešiti, žrtvovati se
jeter au feu zagnati, vreči v ogenj
se jeter au feu pour quelqu'un iti v ogenj za koga
jeter feu et flamme (figuré) peniti se od jeze
jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
jouer avec le feu (figuré) igrati se z ognjem
mettre le feu à quelque chose, mettre quelque chose en feu podtakniti čemu ogenj, zažgati kaj
mettre à feu et à sang opustošiti, razdejati (z ognjem in mečem)
faire mourir quelqu'un à petit feu (figuré) dolgo koga mučiti, namenoma ga pustiti v mučni negotovosti
ouvrir le feu odpreti ogenj, začeti streljati
prendre feu vneti se (tudi figuré), vžgati se; razjeziti se, vzkipeti
prendre feu et flamme pour quelque chose vneti se za kaj, biti takoj vnet, navdušen za kaj
prendre entre deux feux vzeti v navzkrižni ogenj
souffler sur le feu (figuré) podpihovati ogenj, strasti
n'y voir que du feu biti zaslepljen, figuré ničesar ne videti, ničesar ne razumeti
c'est le feu et l'eau to je kot ogenj in voda
le feu lui monte au visage rdečica mu plane v obraz
il n'y a pas de fumée sans feu (proverbe) kjer je dim, je tudi ogenj

fever¹ [fí:və] samostalnik
vročica, mrzlica
figurativno huda vnema

britanska angleščina Channel fever domotožje
gold (ali yellow) fever rumena mrzlica
intermittent fever menjajoča se mrzlica
to be in fever imeti mrzlico
mike fever strah pred mikrofonom
pogovorno break-bone fever visoka vročina; gripa
fever tree evkalipt
typhoid fever tifus
scarlet fever škrlatinka

fiebre ženski spol vročica, mrzlica

fiebre amarilla rumena mrzlica
fiebre consuntiva, fiebre hé(c)tica sušeča mrzlica
fiebre cuartana štiridnevna mrzlica, malarija
fiebre del heno seneni nahod
fiebre intermitente malarija
fiebre malárica malarija
fiebre palúdica malarija
fiebre puerperal porodna mrzlica
fiebre terciana tridnevna mrzlica
fiebre tifoidea tifus
la fiebre declina (baja), aumenta (sube) vročina pada, raste

fièvre [fjɛvr] féminin vročica, vročina, mrzlica; figuré mrzličnost, nemir; strast, strastnost; goreča želja, vnetost, pohlep

fièvre aphteuse slinavka, parkljevka
fièvre cérébrale vnetje možganov
fièvre des foins senena (senska) mrzlica
fièvre jaune rumena mrzlica
fièvre des marais močvirska mrzlica
fièvre de l'or pohlep po zlatu
fièvre des élections volilna mrzlica, mrzličnost
fièvre politique politična mrzličnost
fièvre de collectionner zbiralna strast
fièvre scarlatine škrlatinka
fièvre typhoïde tifus
accès masculin, poussée féminin de fièvre napad mrzlice
avoir la fièvre imeti vročino, vročico, mrzlico
brûler, grelotter, trembler de fièvre goreti, drgetati (šklepetati), tresti se od mrzlice
travailler avec fièvre, dans la fièvre mrzlično delati

flammeus 3 (flamma)

1. plameneč, ognjen: orbis Acc. fr., zonae Varr. fr., stellae Ci., vis Lucr. (o blisku), lumina V. blisk, apex O., habitus Col. lev (kot ozvezdje), Mart.; meton. (o barvi) ognjeno rdeč, žareč, bleščeč, svetel: corpora Lucr., vestigia Cat., solis nitor Cat., viola Plin., murex Val. Fl., vestimentum P. F.

2. metaf. ognjevit, isker: versus Enn. ap. Non., lumina O. iskre oči, viri Sid. — Od tod subst. flammeum -ī, n

1. ognjeno rdeče: aliquid flammei Sen. ph.

2. bot. = phlox, ognjeno rdeča vijolica, nam neznana rastlina: Plin.

3.
a) (sc. vēlum) ognjeno rdeča ali živo rumena tančica (koprena) Rimljank, poseb. nevest, nevestina tančica M., Cl., nuptialia flammea Plin., lutea fl. Lucan., flammeum capere Cat., flammea sumere Iuv., puellae caput involvere flammeo Petr., velarunt flammea voltus Mart.; pesn.: flammea conterit Iuv. (ona) obrablja tančice za nevesto = pogosto se moži.
b) rdeča zastava, nataknjena na hiši v znamenje, da je v njej svatba: Caecil. fr.

flāvus 3

1. rumen, zlatorumen, žolt: arva, aurum, oliva, Ceres V., Tiberis H. od ila rumena, cera, harena O., mella O., Mart., mellis flavus liquor Lucr.; sinekdoha: fl. litus O.; enalaga: pudor Sen. tr. zardevajoča; subst.: decem flavi Mart. 10 zlatov.

2. (o laseh) plav: crines V., coma H.; sinekdoha: plavolas, s plavimi kodri. Ganymedes, Chloë, Phyllis H., virago, Minerva, caput (Apollinis) O.; z gen.: flavus comarum Curio Sil.; z gr. acc.: Galanthis flava comas O. — Kot nom. propr. Flāvus -ī, m Fláv (Plavec)

1. Arminijev brat: T.

2. galski poglavar: T.

3. Subrius (iī) Flavus Subrij Flav, zarotnik zoper Nerona: T.

Fleck, der, (-/e/s, -e)

1. (Stelle) mesto, vom Fleck weg na mestu, takoj; auf dem rechten Fleck na pravem mestu; nicht vom Fleck kommen ne priti nikamor

2. (Flicken) zaplata, košček (zemlje)

3. (Schmutz) madež, andersfarbige Stelle: lisa, pega (tudi Medizin), blauer Fleck maroga; blinder Fleck slepa pega; gelber Fleck rumena pega

gelb rumen; der gelbe Fleck rumena pega; das gelbe Fieber rumena mrzlica; gelbes Trikot Sport rumena majica; gelbe Karte Sport rumeni karton; gelbe Presse rumeni tisk; gelber Neid zelena zavist; gelber Dotter rumenjak; Gelbe Lupine Pflanzenkunde rumeni volčji bob; gelbe Rübe koren; Gelbe Schwertlilie Pflanzenkunde vodna perunika; Gelber Ziegenbart Pflanzenkunde rumena griva

gosenica samostalnik
1. (žival) ▸ hernyóIz jajčec se izležejo gosenice, ki se zabubijo in prezimijo v zemlji. ▸ A petékből hernyók kelnek ki, amelyek bebábozódnak és a földben telelnek át.
Sopomenke: ličinka, žerka

2. (del vozila) ▸ lánctalp, hernyótalpMed delom se je iz desnega kolesa delovnega stroja snela gumijasta gosenica. ▸ Munka közben a munkagép jobb kerekéről lejött a gumilánctalp.