Franja

убожество n pohabljenost; uboštvo, revščina; (pren.) nepomembnost, neznatnost

Gedankenarmut, die, miselna revščina

Geistesarmut, die, duhovna revščina

mendīcimōnium -iī, n (mendīcus) beraška ubožnost, huda revščina, hudo siromaštvo (ubožnost): nam et mendicimonium dicit et moechimonium et adulterionem adulteritatemque pro adulterio Lab. ap. Gell.

misère [mizɛr] féminin beda, skrajna revščina; nesreča; trpljenje; stiska, familier križ, gorje, žalost; figuré majhna vsota, malenkost; pluriel trpljenje, garanje

misère dorée pod videzom blagostanja skrita beda
misère de l'âge starostne težave, nevšečnosti
collier masculin de misère težko delo, Sizifovo delo
salaire masculin de misère borna, malenkostna plača
vallée féminin de misère (religion) solzna dolina
misère physiologique, mal masculin de misère (médecine) popolna izčrpanost (zaradi podhranjenosti)
petites misères nevšečnosti
il a eu cette maison pour une misère to hišo je dobil za majhno vsoto, za malenkost
être dans une misère noire (familier) priti čisto na psa, biti na psu
s'enfoncer, tomber dans la misère zabresti v bedo
être dans la misère biti v bedi, v pomanjkanju
crier, pleurer misère (familier) tóžiti o svoji bedi
se fâcher pour des misères (familier) razburjati se za vsako malenkost
faire des misères à quelqu'un jeziti, šikanirati, mučiti koga, polena mu metati pod noge
réduire quelqu'un à la misère spraviti koga v bedo, na beraško palico

misery [mfzəri] samostalnik
beda revščina, sila, nadloga, bridkost
narečno telesna bolečina

paupérisme [poperism] masculin splošna, masovna revščina, beda; pavperizem

paupérisme d'esprit duševna revščina

pouillerie [pujri] féminin skrajna revščina; umazana skopost, stiskaštvo; beden, umazan kraj, svinjak (figuré)

siccitās -ātis, f (siccus)

I.

1. suhota: PL. idr., in Sipontina siccitate CI., paludum C., uvae, palmarum PLIN., labrorum ARN.

2. occ. suho vreme, suša: aquam belle sane fluentem vidi, praesertim maxima siccitate CI. EP., siccitate et inopiā frugum insignis annus fuit L.; pogosto v pl. = dolgotrajna suša: VARR., CELS., COL. idr., frumentum propter siccitates angustius provenerat C., siccitatium vapor PLIN.; pren. duševna suša (suhota) = duševna (duhovna) revščina, duševna (duhovna) beda, maloumnost, nespametnost, neumnost: si ... arescant ipsi (sc. magistri) siccitate CORN. –

II. metaf.

1. žilavost, trdnost, krepkost, čokatost, tršatost: corporis VARR. AP. NON., CI.; tudi abs.: adde siccitatem, quae consequitur hanc continentiam in victu CI.

2. (v govoru) suhotnost, suhoparnost, robatost, treznost, jedrnatost, preprostost, preproščina, jedrnato, preprosto izražanje, jedrnat, preprost izraz: orationis CI., Attici generis CI.

sprovvedutezza f pren.

1. nepripravljenost

2. omejenost; duhovna, kulturna revščina

Wortarmut, die, besedna revščina

bájtarski de petit paysan, de chaumière

bajtarska revščina misère ženski spol de cul-terreux

bestia f

1. žival; zver:
bestie feroci krvoločne živali, zveri
bestie da soma tovorne živali
bestie da tiro vprežne živali
lavorare, sudare, faticare come una bestia pren. garati kot črna živina
vivere come le bestie živeti kot pes
bestia rara pren. prava redkost (človek), redka žival
bestia nera križ, huda nadloga, antipatija, obsesija:
la matematica è la sua bestia nera matematika je njegova najhujša nadloga
brutta bestia pren. huda stvar:
la miseria è una gran brutta bestia revščina je presneto huda stvar

2. pren. nasilnež, grobijan, srboritež:
andare in bestia pobesneti
diventare una bestia podivjati od jeze
sta' zitto, bestia! molči, govedo!

chiamare

A) v. tr. (pres. chiamo)

1. klicati:
chiamare per nome klicati po imenu
chiamare il medico poslati po zdravnika
Dio l'ha chiamato a se Bog ga je vzel k sebi
essere chiamato a qcs. imeti dar za kaj
chiamare qcn. alla resa dei conti pren. zahtevati od koga račun
chiamare alle armi, sotto le armi poklicati v vojsko, pod orožje
farsi chiamare presto naročiti, naj te zgodaj zbudijo

2. pravo
chiamare qcn. in giudizio, in causa koga obtožiti; pren. koga vplesti (v zadevo, akcijo ipd.)

3. dati ime, imenovati:
chiamare le cose con il loro nome stvari imenovati s pravim imenom
chiamare qcn. alla successione koga imenovati za dediča

4. izvabiti; povzročiti, povzročati (tudi pren.):
la povertà chiama il disprezzo revščina izvablja prezir
parole che chiamano disgrazia zlovešče besede

B) ➞ chiamarsi v. rifl. (pres. mi chiamo) imenovati se:
si chiama Antonio ime mu je Tone
questo si chiama parlar chiaro! temu se pravi govoriti jasno!

disagiato agg. reven, beden:
ceti disagiati revni sloji
condizioni disagiate revščina

duhovn|i¹ (-a, -o) duha: geistig, Geistes- (drža die Geisteshaltung, kultura die Geisteskultur, revščina die Geistesarmut, svežina die Geistesfrische, usmeritev die Geistesrichtung, veličina die Geistesgröße, zgodovina die Geistesgeschichte, življenje das Geistesleben)
duhovna sorodnost die Geistesverwandtschaft, die Wahlverwandtschaft
duhovne vrednote množina geistige Werte množina
duhovno oko das Auge des Geistes

dušéven (-vna -o) adj. psichico, della psiche; mentale; spirituale:
duševni razvoj otroka lo sviluppo psichico del bambino
duševne bolezni, motnje malattie psichiche, disturbi psichici
duševna zaostalost ritardo mentale
duševno bogastvo ricchezza spirituale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
duševni revež povero di spirito
duševna revščina povertà spirituale, intellettuale
med. duševna higiena igiene mentale

dušéven espiritual; del alma; anímico; (p)síquico; mental

duševna bolezen enfermedad f mental, alienación f mental
duševno bolan alienado, demente
duševno delo trabajo m intelectual
duševni delavec (trabajador m) intelectual m
duševna motnja perturbación f mental
duševna hrana pasto m espiritual
duševni napor esfuerzo m mental
duševni mir paz f espiritual
duševno odsoten distraído, ausento de ánimo
duševno ravnotežje equilibrio m mental
duševna revščina pobreza f de espíritu
duševne sposobnosti aptitudes f pl intelectuales
duševno stanje estado m del alma

golòtrb -a -o ekspr. revno oblečen, razcapan; -ost ž ekspr. revščina, razcapanost

guetter [gɛte] verbe transitif prežati (quelqu'un na koga), figuré nestrpno čakati (quelqu'un, quelque chose na koga, na kaj)

guetter le gibier, l'ennemi prežati na divjačino, na sovražnika
guetter le facteur nestrpno čakati na pismonošo
le chien guette son maitre pes nestrpno čaka svojega gospodarja
la pauvreté le guette revščina mu preti
guetter l'occasion, le bon moment prežati, čakati na priložnost, na ugoden trenutek