Franja

Zadetki iskanja

  • širòk wide, broad; (obsežen) extensive, comprehensive, ample, extended

    na dolgo in na široko far and wide
    reka je 2 milji široka the river is two miles wide
  • têči (têčem) imperf.

    1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
    kri teče il sangue scorre
    teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
    pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
    iz rane teče kri la ferita gronda sangue
    teči kot blisk correre come il fulmine
    teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
    teči sem in tja correre avanti e indietro
    besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
    teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
    po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
    voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
    mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
    vrv teče po škripcu la fune scarrucola
    teči nazaj rifluire (di fiume)
    teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
    teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
    Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio

    2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
    kolesa tečejo le ruote girano

    3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
    misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
    dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
    grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre

    4. (trajati) correre:
    teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
    čas hitro teče il tempo corre veloce

    5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
    oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico

    6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
    teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
    tečem po kruh corro a comprare il pane
    teči kot zajec correre come una lepre
    teči 100 metrov correre i cento metri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
    plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
    pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
    pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
    evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
    zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
    ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua
  • Tibera samostalnik
    (italijanska reka) ▸ Tevere [olaszországi folyó]Tiberis [olaszországi folyó]
  • Tigris samostalnik
    (azijska reka) ▸ Tigris [ázsiai folyó]
    Evfrat in Tigris ▸ Eufrátesz és Tigris
  • turist moški spol (-a …) der Tourist; individualni: der Einzelreisende (ein -r)
    reka turistov der Touristenstrom
  • udáriti to beat; (ura) to strike; to hit; to knock; (dati klofuto) to slap, to smack, ZDA pogovorno to slug; to smite; (s pestjo) to punch

    udáriti ob to strike against, to bump against
    nazaj udáriti (puška) to recoil, to kick
    rahlo udáriti to tap, to dab
    udáriti po obrazu to slap, to box, to cuff
    udaril me je v obraz he struck me in the face
    udaril sem z nogo ob kamen I hurt my foot by knocking it against a stone
    udáriti po prstih to rap
    udáriti po mizi to pound the table; (žogo s palico) to bat
    on je prvi udaril he was the first to strike
    strela je udarila v drevo lightning has struck a tree
    ura je ravno udarila dve it has just struck two
    kri (voda) je udarila iz... blood (water) gushed out of...
    reka je udarila čez bregove the river overflowed its banks
    vino mu je udarilo v glavo the wine went to his head, the wine made his head swim
    udáriti takt to beat (the) time
    udáriti koga s slepoto to smite someone with blindness
    toča je udarjala na okenske šipe the hail was rattling on the windowpanes
    udáriti komu v hrbet (figurativno) to attack someone in the rear, to stab someone in the back
    udáriti z nogo ob tla to stamp one's foot (on the ground)
    isti zvok mu je znova udaril v uho the same sound struck his ear again
    s pestjo je udaril po mizi he pounded the table
  • Urugvaj samostalnik
    1. (država) ▸ Uruguay
    tekma z Urugvajem ▸ Uruguay elleni mérkőzés
    reprezentanca Urugvaja ▸ Uruguay válogatottja
    obala Urugvaja ▸ Uruguay partja, Uruguay partvonala
    prispeti v Urugvaj ▸ Uruguayba megérkezik
    tekma proti Urugvaju ▸ Uruguay elleni mérkőzés

    2. (južnoameriška reka) ▸ Uruguay
  • veslati glagol
    1. (premikati plovilo z vesli) ▸ evez
    veslati po jezeru ▸ tavon evez
    veslati po reki ▸ folyón evez
    veslati v čolnu ▸ csónakban evez
    veslati v kajakukontrastivno zanimivo kajakozik
    veslati v kanujukontrastivno zanimivo kenuzik
    veslati s čolnom ▸ csónakban evez
    veslati s kajakom ▸ kajakban evez
    veslati s kanujem ▸ kenuban evez
    veslati z veslom ▸ evezőlapáttal evez
    veslati z rokami ▸ kézzel evez
    veslati v finalu ▸ döntőben evez
    hitro veslati ▸ gyorsan evez
    Ribič je ravno veslal domov s svojimi štirimi sinovi. ▸ A horgász éppen hazafelé evezett a négy fiával.
    V finalu so veslali še štirje slovenski kajakaši. ▸ A döntőben még négy szlovén kajakos evezett.

    2. literarno (o premikanju po gladini) ▸ úszik
    Reka je visoka in tok vrtinči labode, ki hitro veslajo proti bregu. ▸ Magasan áll a folyó, a gyorsan a part felé úszó hattyúkat pedig forgatja az áramlás.
  • Visla samostalnik
    (reka na Poljskem) ▸ Visztula [lengyelországi folyó]
  • víti víjem to wind; to twist

    víti, víjem roké to wring one's hands
    víti, víjem se to wind, (reka) to meander
    víti, víjem se kvišku botanika to twine
    cesta se vije the road winds
    kača se vije okoli svoje žrtve the serpent winds itself round its victim
  • vkováti (vkújem) perf.

    1. assicurare, inserire (forgiando); pren. forgiare; inculcare:
    vkovati okrasne obroče na sprednjo stran skrinje inserire degli anelli ornamentali nella parte anteriore del cassettone
    pren. s strogo vzgojo vkovati v koga ponižnost in pokorščino con un'educazione severa inculcare in qcn. soggezione e umiltà

    2. incatenare, mettere in catene:
    vkovati sužnje v skupno verigo incatenare gli schiavi a una comune catena

    3. pren. imprigionare:
    zamrznjena reka je ladjo vkovala v led ghiacciando il fiume imprigionò la nave
  • vrtínčast (-a -o) adj.

    1. vorticoso:
    vrtinčasta reka fiume vorticoso

    2. turbinoso:
    vrtinčast veter turbine

    3. fiz. turbolento:
    vrtinčasto gibanje turbolenza
    vrtinčaste (polžaste)
    stopnice scale a chiocciola
  • vrtínčiti (-im)

    A) imperf.

    1. girare, portare vorticosamente

    2. creare turbini

    3. girare

    B) vrtínčiti se (-im se) imperf. refl.

    1. turbinare, mulinare

    2. essere vorticoso:
    reka se tam najbolj vrtinči là il fiume è più vorticoso
  • zlíti, zlívati verser ensemble, mêler; fondre, allier, Lier

    zliti se se répandre, se jeter dans
    reka se zliva v morje le fleuve se jette dans la mer
  • zlíti, zlívati

    zliti na tla verter al suelo
    reka se zliva el río desemboca (ali desagua) (v morje en el mar)
  • zvíjati (-am) | zvíti (-íjem)

    A) imperf., perf.

    1. avvolgere (fune), accartocciare, arrotolare (sigaretta)

    2. torcere, contorcere; storcere:
    zvijati telo pri plesu contorcere il corpo nella danza
    zvijati ustnice storcere la bocca

    3. pren. sconvolgere, turbare:
    jeza, ljubosumnost, strah ga zvija è sconvolto dall'ira, dalla gelosia, dalla paura

    4. pren. avere dolori, crampi:
    revmatizem ga zvija ha (forti) dolori reumatici
    impers. po trebuhu ga zvija ha crampi allo stomaco

    5. (povzročiti, da kdo zboli, umre) fiaccare, piegare; vincere, debellare, uccidere; aver ragione:
    težko delo ga je zvilo è stato fiaccato dalla fatica
    jetika ga je zvila la tubercolosi ha avuto ragione di lui

    B) zvíjati se (-am se) | zvíti se (zvíjem se) imperf., perf. refl.

    1. contorcersi; (v klobčič) acciambellarsi:
    zvijati se v porodnih krčih contorcersi per le doglie

    2. snodarsi, serpeggiare:
    reka se zvija skozi sotesko il fiume serpeggia attraverso la gola

    3. incurvarsi, piegarsi, torcersi; ondularsi; accartocciarsi:
    deske se zvijajo zaradi vročine le assi si piegano dal caldo
    lasje se ji lepo zvijajo i capelli le si arricciano
    oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati le foglie malate cominciarono ad accartocciarsi e a cadere
    dežela se zvija v smrtnih krčih il paese sta agonizzando
    solata se zvija v glave l'insalata fa cespi
    zvijati se od smeha torcersi, sbellicarsi dalle risa
    zviti se v dve gubi piegarsi in due

    C) zvíti si (zvíjem si) perf. refl.

    1. intrecciarsi:
    zviti si gnezdo intrecciarsi il nido

    2. med. slogarsi:
    zviti si nogo slogarsi il piede
  • žív (-a -o)

    A) adj.

    1. vivo, vivente:
    človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
    vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
    živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
    reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

    2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
    živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
    živo oglje brace ardente
    živa rana ferita aperta

    3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
    žive ideje idee vive
    živi jeziki lingue vive

    4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
    živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
    živa potreba necessità, bisogno urgente

    5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
    živ opis una descrizione viva

    6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
    živ otrok un bambino vivace
    živa tridesetletnica una pimpante trentenne

    7. vivo, intenso, acceso:
    žive barve colori accesi

    8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
    starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

    9. vero, sacrosanto, autentico:
    domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
    tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
    zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
    živega krsta ne videti non vedere anima viva
    biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
    biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
    biti živ ogenj essere argento vivo
    ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
    biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
    ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
    živo apno calce viva
    živa meja siepe
    kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
    biti živ pokopan essere sepolti vivi
    najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
    živega ne moči videti non sopportare qcn.
    bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
    biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
    tisk. živa pagina titolo corrente
    voj. živa sila effettivi
    gled. živa slika quadro vivente
    zool. živi fosil fossile vivente
    živi pesek sabbie mobili
    ekon. živo delo lavoro vivo

    B) žívi (-a -o) m, f, n
    komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
    priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
    kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
    opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
    rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
    jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
    rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
    v živo zaboleti colpire profondamente
    v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
    pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
    ne biti med živimi essere morti
    žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
    rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta