širòk wide, broad; (obsežen) extensive, comprehensive, ample, extended
na dolgo in na široko far and wide
reka je 2 milji široka the river is two miles wide
Zadetki iskanja
- têči (têčem) imperf.
1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
kri teče il sangue scorre
teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
iz rane teče kri la ferita gronda sangue
teči kot blisk correre come il fulmine
teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
teči sem in tja correre avanti e indietro
besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
vrv teče po škripcu la fune scarrucola
teči nazaj rifluire (di fiume)
teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio
2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
kolesa tečejo le ruote girano
3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre
4. (trajati) correre:
teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
čas hitro teče il tempo corre veloce
5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico
6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
tečem po kruh corro a comprare il pane
teči kot zajec correre come una lepre
teči 100 metrov correre i cento metri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua - Tibera samostalnik
(italijanska reka) ▸ Tevere [olaszországi folyó] ▸ Tiberis [olaszországi folyó] - Tigris samostalnik
(azijska reka) ▸ Tigris [ázsiai folyó]Evfrat in Tigris ▸ Eufrátesz és Tigris - turist moški spol (-a …) der Tourist; individualni: der Einzelreisende (ein -r)
reka turistov der Touristenstrom - udáriti to beat; (ura) to strike; to hit; to knock; (dati klofuto) to slap, to smack, ZDA pogovorno to slug; to smite; (s pestjo) to punch
udáriti ob to strike against, to bump against
nazaj udáriti (puška) to recoil, to kick
rahlo udáriti to tap, to dab
udáriti po obrazu to slap, to box, to cuff
udaril me je v obraz he struck me in the face
udaril sem z nogo ob kamen I hurt my foot by knocking it against a stone
udáriti po prstih to rap
udáriti po mizi to pound the table; (žogo s palico) to bat
on je prvi udaril he was the first to strike
strela je udarila v drevo lightning has struck a tree
ura je ravno udarila dve it has just struck two
kri (voda) je udarila iz... blood (water) gushed out of...
reka je udarila čez bregove the river overflowed its banks
vino mu je udarilo v glavo the wine went to his head, the wine made his head swim
udáriti takt to beat (the) time
udáriti koga s slepoto to smite someone with blindness
toča je udarjala na okenske šipe the hail was rattling on the windowpanes
udáriti komu v hrbet (figurativno) to attack someone in the rear, to stab someone in the back
udáriti z nogo ob tla to stamp one's foot (on the ground)
isti zvok mu je znova udaril v uho the same sound struck his ear again
s pestjo je udaril po mizi he pounded the table - Urugvaj samostalnik
1. (država) ▸ Uruguaytekma z Urugvajem ▸ Uruguay elleni mérkőzésreprezentanca Urugvaja ▸ Uruguay válogatottjaobala Urugvaja ▸ Uruguay partja, Uruguay partvonalaprispeti v Urugvaj ▸ Uruguayba megérkeziktekma proti Urugvaju ▸ Uruguay elleni mérkőzés
2. (južnoameriška reka) ▸ Uruguay - veslati glagol
1. (premikati plovilo z vesli) ▸ evezveslati po jezeru ▸ tavon evezveslati po reki ▸ folyón evezveslati v čolnu ▸ csónakban evezveslati v kajaku ▸ kontrastivno zanimivo kajakozikveslati v kanuju ▸ kontrastivno zanimivo kenuzikveslati s čolnom ▸ csónakban evezveslati s kajakom ▸ kajakban evezveslati s kanujem ▸ kenuban evezveslati z veslom ▸ evezőlapáttal evezveslati z rokami ▸ kézzel evezveslati v finalu ▸ döntőben evezhitro veslati ▸ gyorsan evezRibič je ravno veslal domov s svojimi štirimi sinovi. ▸ A horgász éppen hazafelé evezett a négy fiával.
V finalu so veslali še štirje slovenski kajakaši. ▸ A döntőben még négy szlovén kajakos evezett.
2. literarno (o premikanju po gladini) ▸ úszik
Reka je visoka in tok vrtinči labode, ki hitro veslajo proti bregu. ▸ Magasan áll a folyó, a gyorsan a part felé úszó hattyúkat pedig forgatja az áramlás. - Visla samostalnik
(reka na Poljskem) ▸ Visztula [lengyelországi folyó] - víti víjem to wind; to twist
víti, víjem roké to wring one's hands
víti, víjem se to wind, (reka) to meander
víti, víjem se kvišku botanika to twine
cesta se vije the road winds
kača se vije okoli svoje žrtve the serpent winds itself round its victim - vkováti (vkújem) perf.
1. assicurare, inserire (forgiando); pren. forgiare; inculcare:
vkovati okrasne obroče na sprednjo stran skrinje inserire degli anelli ornamentali nella parte anteriore del cassettone
pren. s strogo vzgojo vkovati v koga ponižnost in pokorščino con un'educazione severa inculcare in qcn. soggezione e umiltà
2. incatenare, mettere in catene:
vkovati sužnje v skupno verigo incatenare gli schiavi a una comune catena
3. pren. imprigionare:
zamrznjena reka je ladjo vkovala v led ghiacciando il fiume imprigionò la nave - vrtínčast (-a -o) adj.
1. vorticoso:
vrtinčasta reka fiume vorticoso
2. turbinoso:
vrtinčast veter turbine
3. fiz. turbolento:
vrtinčasto gibanje turbolenza
vrtinčaste (polžaste)
stopnice scale a chiocciola - vrtínčiti (-im)
A) imperf.
1. girare, portare vorticosamente
2. creare turbini
3. girare
B) vrtínčiti se (-im se) imperf. refl.
1. turbinare, mulinare
2. essere vorticoso:
reka se tam najbolj vrtinči là il fiume è più vorticoso - zlíti, zlívati verser ensemble, mêler; fondre, allier, Lier
zliti se se répandre, se jeter dans
reka se zliva v morje le fleuve se jette dans la mer - zlíti, zlívati
zliti na tla verter al suelo
reka se zliva el río desemboca (ali desagua) (v morje en el mar) - zvíjati (-am) | zvíti (-íjem)
A) imperf., perf.
1. avvolgere (fune), accartocciare, arrotolare (sigaretta)
2. torcere, contorcere; storcere:
zvijati telo pri plesu contorcere il corpo nella danza
zvijati ustnice storcere la bocca
3. pren. sconvolgere, turbare:
jeza, ljubosumnost, strah ga zvija è sconvolto dall'ira, dalla gelosia, dalla paura
4. pren. avere dolori, crampi:
revmatizem ga zvija ha (forti) dolori reumatici
impers. po trebuhu ga zvija ha crampi allo stomaco
5. (povzročiti, da kdo zboli, umre) fiaccare, piegare; vincere, debellare, uccidere; aver ragione:
težko delo ga je zvilo è stato fiaccato dalla fatica
jetika ga je zvila la tubercolosi ha avuto ragione di lui
B) zvíjati se (-am se) | zvíti se (zvíjem se) imperf., perf. refl.
1. contorcersi; (v klobčič) acciambellarsi:
zvijati se v porodnih krčih contorcersi per le doglie
2. snodarsi, serpeggiare:
reka se zvija skozi sotesko il fiume serpeggia attraverso la gola
3. incurvarsi, piegarsi, torcersi; ondularsi; accartocciarsi:
deske se zvijajo zaradi vročine le assi si piegano dal caldo
lasje se ji lepo zvijajo i capelli le si arricciano
oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati le foglie malate cominciarono ad accartocciarsi e a cadere
dežela se zvija v smrtnih krčih il paese sta agonizzando
solata se zvija v glave l'insalata fa cespi
zvijati se od smeha torcersi, sbellicarsi dalle risa
zviti se v dve gubi piegarsi in due
C) zvíti si (zvíjem si) perf. refl.
1. intrecciarsi:
zviti si gnezdo intrecciarsi il nido
2. med. slogarsi:
zviti si nogo slogarsi il piede - žív (-a -o)
A) adj.
1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo
2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta
3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive
4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente
5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva
6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne
7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi
8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza
9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo
B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta