Franja

rid^*1 [rid] prehodni glagol
osvoboditi, oprostiti, rešiti (of česa)
očistiti, otrebiti (of od)
arhaično ukiniti, odstraniti, osvoboditi se; (redko) komu pomagati (from, out of iz)

rid me of that man rešite me tega človeka
to rid oneself of a debt osvoboditi (znebiti, rešiti) se dolga
to rid a tree of caterpillars očistiti drevo gosenic
to get, to be rid of znebiti se, otresti se koga ali česa
we are rid of him at last končno smo se ga otresli (znebili, rešili)

rijèšiti rȉješīm (ijek.), réšiti rêšīm (ek.)
I.
1. rešiti: riješiti koga čega, od čega
2. odločiti: tako smo riješili
3. skleniti: riješili smo i rješavamo
4. rešiti: riješiti zadatak
5. razrešiti, odvezati, oprostiči: riješiti koga krivnje
II. riješiti se
1. rešiti se: riješiti se koga
2. odločiti se: riješiti se na što

risōlvere^*

A) v. tr. (pres. risōlvo)

1. rešiti, razreševati; razdreti:
risolvere una controversia razrešiti spor
risolvere un contratto razdreti pogodbo

2. razstaviti, razstavljati; razkrojiti, razkrajati

3. skleniti:
i belligeranti hanno risolto di firmare un armistizio vojskujoče se strani so sklenile podpisati premirje

4. med. olajšati, pospešiti okrevanje:
risolvere una malattia con terapie intensive olajšati okrevanje z intenzivnim zdravljenjem

B) ➞ risōlversi v. rifl. (pres. mi risōlvo) odločiti se, skleniti

rule² [ru:l] prehodni glagol & neprehodni glagol
upravljati, voditi, uravna(va)ti, usmeriti; obvladati (čustvo), brzdati; odločiti, odrediti, rešiti (that da)
postaviti načelo; naložiti, predpisati; načrtati, vleči črte z ravnilom, linirati; vladati (over nad)
prevladovati; (o cenah) stati, držati se

to rule oneself obvladati se
Rule Britannia Vladaj, Britanija! (domoljubna angleška pesem)
a ruled case odločena, dognana stvar
ruled paper liniran papir
to be ruled by s.o. biti pod vplivom koga
be ruled by me! poslušaj, ubogaj moj nasvet!
to rule nominally le po imenu biti vladar (gospodar)
to rule one's passions obvladati svoje strasti
to rule the roast (roost) biti gospodar (v hiši, doma), imeti glavno besedo, odločati
to rule by the whip vladati (gospodovati) s knuto
to rule with a rod of iron vladati z železno roko
to rule in s.o.'s favour odločiti komu v prid
corn rules high cene žitu so visoke
prices ruled high (lower) cene so bile visoke (nižje)

sacar [c/qu] vzeti iz, potegniti iz, izvleči, izpuliti; kopati, izkopati; izdati (knjigo); izvabiti (denar); (po)kazati, na dan prinesti, objaviti; izmisliti; odkriti, najti; odvzeti, odstraniti, očistiti (madeže); sklepati, rešiti; (žreb) izvleči; splakniti (perilo); izigrati (žogo); ameriška španščina laskati se; trgovina izvažati (blago)

sacar absuelto oprostiti (pred sodiščem)
sacar agua vodo zajeti, po vodo iti
sacar buenos alumnos dobro učiti (o učitelju)
sacar consecuencias potegniti sklepe, sklepati
sacar copia prepisati
sacar una copla izmisliti pesmico
sacar la cuenta iz-, za-računati; premisliti
sacar dinero (a) denar izvabiti (iz)
sacar fuera de sí čisto zbegati
sacar el gordo glavni dobiček vleči
sacar lágrimas do solz ganiti
sacar lengua (a) jezik pokazati; komu jezik izpuliti (grožnja)
sacar manchas odstraniti madeže
sacar una moda uvesti modo
sacar un mote zasmehljivo ime dati
sacar muelas izdreti zobe
sacar un ojo oko izbiti
sacar notas (za)beležiti, opazke (si) delati
sacar novio spustiti se v ljubezensko razmerje (o dekletu)
sacar el pecho izprsiti se
sacar pollos rediti kokoši
sacar un premio de la lotería zadeti dobitek v loteriji
sacar una prenda zopet odkupiti zastavljen predmet
sacar provecho (ali fruto) imeti korist
sacar una prueba (fot) napraviti kopijo
sacar punta priostriti (svinčnik)
sacar la raya lase s prečo razdeliti
¿qué has sacado? kaj imaš od tega?
¿de dónde lo has sacado? odkod imaš to?
sacar cavando izkopati
sacar meditando izmisliti
sacar mendigando izprositi
sacar a bailar, sacar al baile pozvati na ples
sacar a luz razkriti; objaviti
sacar a pulso (un dibujo) prostoročno risati
sacar a sol izpostaviti soncu
sacar con agua fuerte odjedkati
sacar con bien srečno končati
sacar de un apuro iz stiske pomagati
sacar de la cama iz postelje spoditi
sacar do madre (fig) koga razburiti
sacar de paseo na sprehod peljati, na sprehod s kom iti
sacar en hombros na ramena vzeti
sacar por el color po barvi spoznati
sacarse la espina trn si izdreti
sacar de tino pamet spraviti

salvá -éz vt./vr. reševati (se), rešiti (se)

salvar rešiti; odrešiti; prihraniti; prehoditi, preleteti; povzpeti se na; dominirati

salvar un foso preskočiti jarek
salvar de un peligro rešiti iz nevarnosti
salvar grande distancias pustiti za seboj (preleteti) velike razdalje
salvar el umbral prestopiti prag
salvar de un salto preskočiti
de dos brincos salvó la escalera z dvema skokoma je bil na vrhu stopnic
salvarse rešiti se
salvarse huyendo rešiti se z begom
sálvese quien pueda reši se, kdor se more

salvare

A) v. tr. (pres. salvo)

1. rešiti, reševati:
salvare un naufrago rešiti brodolomca
salvare qcn. dal fallimento koga rešiti bankrota
salvare la pelle, la vita a qcn. komu rešiti kožo, življenje
salvare capra e cavoli pren. narediti, da bo volk sit in koza cela

2. obvarovati:
la naftalina salva la lana dalle tarme naftalin varuje volno pred molji
salvare l'onore, il proprio nome varovati čast, dobro ime
salvare le apparenze, la faccia pren. rešiti videz, ugled
salvare la porta šport ubraniti gol

3. nareč. shraniti

B) ➞ salvarsi v. rifl. (pres. mi salvo)

1. rešiti, reševati se:
si salvi chi può! reši se, kdor more!
salvarsi in corner šport obvarovati vrata s strelom v kot; pren. rešiti se po sreči
salvarsi in extremis, per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti

2. zateči, zatekati se

3. zavarovati, zaščititi se pred

4. relig. odrešiti se, zveličati se

salve¹ [sa:v, sæv]

1. samostalnik
poetično mazilo, pomada; lek, zdravilo (tudi figurativno)
zdravilna mast
figurativno (redko) zdravilen obliž, balzam, tolažba
figurativno (redko) pomirjevalno sredstvo, pomirilo (za vest)
figurativno, arhaično šminka, ličilo, lepotilo; zmes katrana in loja za mazanje ovac

2. prehodni glagol
(na-, po-) mazati; zdraviti, ozdraviti; pomagati, ublažiti, pomiriti; rešiti, obraniti (čast)
figurativno odstraniti (škodo, težavo, dvom); popraviti (krivico), opravičiti (trditev, mnenje); mazati (ovce) z zmesjo katrana in loja

to salve one's conscicnce pomiriti si vest

salve² [sælv] prehodni glagol
rešiti propada, pogube (ladjo, tovor); rešiti (kaj pred požarom itd.)

salvificō -āre (salvificus rešilen) rešiti (reševati), odrešiti (odreševati), ote(ma)ti (otevati): me VULG., mundum VULG.

salvō -āre -āvī -ātum (salvus)

1. rešiti (reševati), odrešiti (odreševati), ote(ma)ti (otevati): VULG., ECCL.

2. držati se česa, ohraniti (ohranjati, ohranjevati) kaj, vztrajati pri čem: salvatur unitas, salvatur unus AUG.

sauver [sove] verbe transitif rešiti; spraviti na varno, rešiti (de pred); prihraniti; varovati (videz); skrivati (napake); prikri(va)ti; religion odrešiti

se sauver rešiti se, spraviti se na varno (de pred), uiti, zbežati; (mleko) prekipeti; commerce odškodovati se (sur quelque chose s čim)
il est sauvé rešen je, zunaj nevarnosti je
sauver la vie de quelqu'un rešiti komu življenje
(familier) sauver sa peau, sa tête rešiti si kožo, glavo
sauver les meubles (figuré) ne vsega izgubiti; rešiti, kar dopušča nadaljnji obstanek
sauver son honneur rešiti svojo čast
sauver les dehors, les apparences varovati ugled, videz
sauver une contradiction odstraniti protislovje
cela me sauvera un voyage ennuyeux to mi bo prihranilo neprijetno, dolgočasno potovanje
le lait se sauve mleko prekipeva
il se sauva à toutes jambes zbežal je, kolikor so ga nesle noge
sauve qui peut! reši se, kdor se more!

save¹ [séiv]

1. prehodni glagol
rešiti (from pred)
zaščititi; shraniti, čuvati, spraviti (žito itd.); (ob)varovati (pred), ohraniti, prihraniti, (pri)varčevati, dobro gospodariti (z), varčno porabljati ali trošiti; prizanesti, prizanašati
šport obvarovati poraza, preprečiti zadetek (gol)
teologija zveličati, odrešiti; dospeti, še ujeti, ne zamuditi (vlaka itd.); zadovoljiti

2. neprehodni glagol
varčevati, biti varčen; ohraniti se

to save appearances ohraniti videz normalnosti, uglednosti
to save one's bacon figurativno rešiti si glavo
to be saved teologija biti odrešen, zveličan
save your breath! prihrani si svoje besede! molči!
he was saved from drowning rešili so ga, da se ni utopil (utonil)
to save one's eyes varovati svoje oči
to save one's face ohraniti, čuvati svoj obraz, svoj prestiž (ugled, dostojanstvo)
to save s.o.'s life rešiti komu življenje
to save money (pri)varčevati denar
a penny saved is a penny gained privarčevan peni je pridobljen peni
save the mark! sleng oprostite besedi (izrazu)!
you may save your pains lahko si prihranite svoj trud
to save the post pravočasno oddati pošto
save (ali saving) your presence oprostite besedi (opravičilo za nespodobno besedo)
to save the train (še) ujeti (priti na) vlak
a stitch in time saves nine figurativno bolje je preprečiti kot lečiti

sbarazzare

A) v. tr. (pres. sbarazzo) rešiti:
sbarazzare qcn. da una seccatura koga rešiti nadloge
sbarazzare la strada cesto narediti spet prehodno
sbarazzare la tavola pospraviti mizo

B) ➞ sbarazzarsi v. rifl. (pres. mi sbarazzo) znebiti se

sbrigare

A) v. tr. (pres. sbrigo)

1. opraviti, opravljati; odpremiti, odpremljati:
sbrigare le faccende domestiche opraviti hišna dela
sbrigare la posta odpremiti pošto
sbrigarsela opraviti

2. ekst. odpraviti, odpravljati:
sbrigare un cliente odpraviti stranko

B) ➞ sbrigarsi v. rifl. (pres. mi sbrigo)

1. pohiteti, podvizati se:
dai, sbrigati! pohiti no vendar!

2. rešiti, znebiti se:
sbrigarsi da, di una noia znebiti se sitnosti

scampare

A) v. tr. (pres. scampo) rešiti, reševati; uiti:
Dio ce ne scampi e liberi! Bog nas varuj!
scamparla, scamparla bella, scamparla per miracolo pren. odnesti jo

B) v. intr. rešiti se, uiti:
scampare al naufragio rešiti se po brodolomu
scampare dalla strage uiti pokolu
scampare all'estero zateči se v tujino

scaricare

A) v. tr. (pres. scarico)

1. iztovoriti, iztovarjati; izkrcati, izkrcavati; odložiti, odlagati (kovčke, potnike)

2. prazniti, izprazniti

3. izliti, izlivati:
la Sava scarica le sue acque nel Danubio Sava se izliva v Donavo

4. pren. stresati (jezo); valiti (krivdo) na koga
scaricare qcn. pog. koga pustiti na cedilu, koga se znebiti

5. obsuti, obsipati; izstreliti:
scaricare ingiurie obsuti z žaljivkami
gli scaricò contro la rivoltella ustrelil je vanj s pištolo

6. fiz. razelektriti, izprazniti

B) ➞ scaricarsi v. rifl. (pres. mi scarico)

1. rešiti, reševati, razbremeniti se (tudi pren.)

2. pren., absol. sprostiti, sproščati se; razbremeniti se

3. izliti, izlivati se

4. izteči, iztekati se (ura); izprazniti, prazniti se (akumulator)

sē-cernō -ere -crēvī -crētum (sē in cernere)

1. ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odločiti (odločevati), odbráti (odbírati) (naspr. cōnfundere): arietes VARR., terras ac mare totum LUCR., piae secrevit litora genti H., sparsosque sine ordine flores secernunt calathis (v košaricah) O., patres centum denos secrevit in orbes O., animo iuncti secernimur undis O., nihil (sc. praedae) in publicum (za državno zakladnico) secernendo L.; s praep.: secernant se a bonis CI., secrevit ab aëre caelum O., a terris altum secernere caelum LUCR., inermes ab armatis L., militem a populo SUET., liquor (= fretum Gaditanum) secerni Europen ab Afro H., secreti ab aliis ad tribunos adducuntur L., mares a feminis secreti VARR.; redkeje z e(x): quod e grege se imperatorum ... secrevisset L., e praetextatis compluribus ... unum secrevisse SUET., monile ... ex omni gaza secreverat SUET.; pesn. s samim abl.: me gelidum nemus Nympharumque leves cum Satyris chori secernunt populo H.

2. metaf.
a) ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odtégniti, odtegníti (odtegováti, odtézati) koga ali kaj čemu, od česa, rešiti (reševati), osvoboditi (osvobajati) koga ali kaj česa: Q., SUET. idr., hosce ego homines excipio et secerno libenter CI., venustas et pulchritudo corporis secerni non potest a valetudine CI., secernere animum a corpore CI., sua a publicis consiliis L.; pesn. s samim abl.: publica privatis, sacra profanis H.
b) occ. α) zavračajoč, odklanjajoč izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati): frugalissimum quemque CI. EP., neque secrevit in iudicibus legendis amicos meos CI., contraria non fugere, sed quasi secernere CI., cum Tiberio auctore secerni minus idoneos senatores ... placuisset SUET. β) razločiti (razločati, razločevati): beluae secernunt pestifera a salutaribus CI., secerni ... blandus amicus a vero ... potest CI.; pesn. s samim abl.: iusto secernere iniquum H. – Od tod adj. pt. pf. sēcrētus 3

1. (povsem, čisto) ločen, oddaljen, poseben: VARR. idr., sphaera ab aetheria coniunctione secreta CI., secretum imperium habere L., arva ... quae bello clari secreta frequentant V., videres stridere secreta divisos aure susurros H. šepetanje na razne strani v uho, ki ga je nastavljal sosed sosedu; occ. poseben = izbran, izboren, odbran, uglajen, izvrsten, redek: figurae secretae et extra vulgarem usum positae Q., lingua secretior Q.

2. odstranjen, samoten, sam, na samem se nahajajoč (bivajoč), osamel, odljuden: secreti ad fluminis undam V., pars secreta domus O., silva, montes O., colles T., locus Q., secretissimus locus PETR., secreta petit loca H. kraje samote, secretum iter H., quies MART., vacuis porticibus secretus agitat T., secretissimus homo SEN. PH., est aliquis ex secretis studiis fructus Q., secreta contentio PLIN. IUN.; enalaga: secretae Troades in actā flebant V. na samotni obali.

3. metaf.
a) skriven, tajen, skrivnosten: MART., FL., sermo L., T., colloquia L., secretas advocat artes O. čarovne umetnosti, čare, čarovnije, carmina LUCAN. sibilske, litterae Q., libidines T., libertus ex secretioribus ministeriis T. izmed tajnih svetovalcev ali zaupnikov; predik. nam. adv. (ki ga uporablja slovenščina): tu secreta pyram erige V.; tako tudi secretam garrit in aurem PERS.; adv. sēcrētē na skrivaj (naskrivaj), na skrivnem, skrivoma, tajno: TERT. idr., secrete aut publice AUG.
b) z abl. ali gen. utrpevajoč kaj, pogrešajoč kaj, ne imajoč česa, brez česa: secreta cibo natura animantum LUCR., corpora secreta teporis LUCR. – Od tod subst. sēcrētum -ī, n

1. ločenost, oddaljenost, odmaknjenost, umaknjenost, samota, samoten (odljuden, odmaknjen) kraj: PLIN., Q. idr., secreti longi causa O., secreta nemorum O. oddaljeni gozdovi, horrendae secreta Sibyllae V. samotna votlina (duplina, duplja), ipsa ego te in secreta senis ducam V., se a vulgo ... in secreta remorant H., secretiora Germaniae T. bolj oddaljeni (bolj odmaknjeni) deli, in secretum aliquem abducere L. ali seducere PH. na stran, vstran, nemora et luci et secretum ipsum T. samotnost (samota) sama, dulce secretum PLIN. IUN., ambigua secreta T. dvojni, dvoumni shodi, secretum petit PH. želi si samote; toda secretum petere tudi = zahtevati tajen pogovor s kom (da ti kdo prisluhne na samem), hoteti govoriti s kom na samem: illuc me persecretus secretum petit PLIN. IUN., petito secreto futura aperit T., secretum petenti non nisi adhibito filio dedit SUET., crebra cum amicis secreta habere T. tajne pogovore; in secreto L., CU. na skrivnem, na skrivaj (naskrivaj), skrivoma, tajno; od tod adv. abl. sēcrētō na stran, ob strani, vstran, na skrivnem, (na) skrivaj, tajno, posebej, (le) med dvema, na štiri oči (naspr. palam): PLIN. IUN., IUST. idr., secreto fores te huc seduxi PL., concilio dimisso ... secreto (in occulto) de ... salute cum eo agere C., posebej (na skrivnem), laudatum ... pro contione Iugurtham in praetorium abduxit ibique secreto monuit, ut ... S., secreto narrare CI., colloqui C., L., perconctari L., agitare T., secreto velle te loqui aiebas H., de quibus suo loco dicam secretius COL. nekoliko bolj posebej, consilia secreto ab aliis coquebant L. ločeni od drugih, dicebat ... non palam, sed secretius AUG., quae (sc. inflatio) ventrem interdum cum sono exonerat, interdum secretius SEN. PH. precej brezglasno (tiho).

2. skrivnost, skrivnostnost, tajnost, skrivnostno (tajno) početje (ravnanje, opravilo, opravljanje česa), skriven opravek, skrita vršitev, skrito opravljanje (izvrševanje) česa: legem dederat, sua ne secreta viderent O., nulla lex iubet amicorum secreta non eloqui SEN. PH., animi secreta proferre PLIN., uxor omnis secreti capacissima PLIN. IUN., secreta quoque eius corruptā uxore prodebantur T., secreta patris mitigare T. secretum membrorum AMM. sramna mesta (erogene cone) na telesu; occ. pl. sēcrēta -ōrum, n
a) tajne listine, tajni spisi: in secretis eius reperti sunt duo libelli SUET.
b) tajne umetnosti, tajni čari, tajnosti, skrivnosti, skrivne čarovnije: qui secretiore quaedam se nosse confingit AMM.

sē-dūcō -ere -dūxī -ductum (sē[d] in dūcere)

1. vstran (na stran) (od)vesti, (od)peljati (na skriven pogovor): PL., TER., PETR. idr., singulos separatim L., me rursus seducit CI. EP., hunc timuit blandaque manu seduxit O., seductus in secretum a liberto suo PH.; poseb. (odpeljati koga vstran in ga s pogovorom zadrževati ter s tem) odtegniti (odtegovati, odtezati) (pogubi), rešiti (reševati), (za)varovati koga pred pogubo, ote(ma)ti koga (pogube): quod te a debita tibi poste seduxit CI., quod a te seductus est tuoque beneficio adhuc vivit CI. EP.; pesn. (o neosebnih subj.): vina paulum seducta O. na stran postavljena, seducto stipite O. če porineš (potisneš) poleno na stran (po nekaterih izdajah diducto), vacuos seducere ocellos PR. vstran obrniti, usmeriti drugam.

2. metaf.
a) ločiti (ločevati): immensos recessus LUCAN., seducit terras ... unda duas O., seducunt castra volatu O. leteč se ločijo v dva tabora (v dve vojski), plura locuturi subito seducimur imbre O., comitum seductus ab agmine fido O., cum mors animā seduxerit artus O.
b) (duševno) ločiti, izključiti (izključevati), odtegniti (odtegovati, odtezati), oddaljiti (oddaljevati): quod semper ab immortalitate seducitur CU., non potes ... muliebre nomen praetendere, ex quo te virtutes tuae seduxerunt SEN. PH.
c) spraviti (spravljati) na stran, pridobi(va)ti si: dum (sc. avaritia) seducere aliquid cupit atque in suum vertere SEN. PH.
d) zavesti (zavajati), zapeljati (zapeljevati), speljati (speljevati), zvoditi (zvajati): ICTI., ECCL. – Od tod adj. pt. pf. sēductus 3

1. na stran (od)peljan: paulum seductior audi PERS. stopi malo na stran in poslušaj.

2. metaf.
a) ločen, daljen, oddaljen, odtegnjen, odmaknjen, umaknjen: recessus gurgitis O., seductas aethere longe despectat terras O., mons erat audaci seductus in aethera dorso STAT. visoko kvišku kipeča, consilia ... in privato seductaque a plurimum conscientia habuere L. odtegnjene sovednosti, animi habent proprium quiddam et a corporibus seductum SEN. PH.
b) umaknjen, osamljen, samoten, sam, osamel: seductum vitae genus SEN. PH., quorum maxime in seducto actiones sunt SEN. PH. na samem, effecitque ut illis ... non minus hos seductos et quasi rusticos verear PLIN. IUN.