Franja

unattached [ʌnətǽčt] pridevnik
nepritrjen (to na)
nepričvrščen
vojska postavljen na razpoloženje, detaširan
univerza zunanji, ekstern, ki ne pripada nobenemu kolidžu; nevezan, neorganiziran, neodvisen
pravno nezasežen, nezaplenjen
zastarelo neprijet, nearetiran

to place on the unattached list dati na razpoloženje

Urlaubsstimmung, der, počitniško razpoloženje

varietās -ātis, f (varius)

1. raznobarvnost, barvitost, pisanost, raznolikost barv, varieteta, starejše šarovitost: varietas proprie in disparibus coloribus dicitur Ci., colorum, picturae Plin., florum Ci., pellium C., varietatibus opus distinguere L. narediti delo raznoliko; meton. pisana vezena obleka: circumamicta varietatibus Vulg. ali circumamicta varietate Aug.

2. metaf.
a) raznoterost, raznolikost, različnost, raznoličnost, mnogoterost, mnogoternost, raznovrstnost, mnogovrstnost, sprememba, spremenljivost, razlika, premena, mena, (iz)menjava, (iz)menjavanje, izmenjevanje, spreminjanje ipd.: Plin., Q. idr., hominum, gentium, regionum, caeli, fructuum, iuris Ci., temporum menjavanje letnih časov: Ci. ali časovnih razmer: T., bellum in multā varietate versatum Ci. v vojni je nastopilo veliko sprememb, vojna se je vojevala s spremenljivo bojno srečo, cuius (sc. Socratis) multiplex ratio disputandi et rerum varietas Ci. obilje snovi, varietates annonae L. cenovne spremembe, spremembe cen, foeda ex albo varietas Sen. Ph. bledica.
b) occ. (o osebah) α) nestanovitnost, omahljivost, spremenljivo razpoloženje: venditorum Ci., in multitudine vitiosissimum est varietas Ci., qui in eius (sc. fortunae) varietate sunt versati Ci. ki so izkusili njeno nestanovitnost, ki poznajo njene muhe. β) različnost mišljenja, različno mnenje: Plin. iun., Amm. idr., varietas in disputationibus Ci., tantā sunt in varietate ac dissensione, ut … Ci., senatus sine ulla varietate est secutus Ci. soglasno, enoglasno.

veine [vɛn] féminin žila dovodnica; figuré sreča; dobro razpoloženje

veine poétique pesniška žila, navdih, inspiracija
avoir de la veine; être en veine imeti srečo
une veine de pendu izredna sreča
être en veine de quelque chose biti razpoložen za kaj
être en veine imeti inspiracijo
veine de minerai de fer žila železne rude
tomber sur une veine de houille naleteti na premogovno žilo
avoir du sang dans les veines (figuré) biti pogumen, energičen
n'avoir pas de sang dans les veines biti strahopeten
se saigner aux quatre veines potrošiti za druge ves svoj denar, a sam živeti v pomanjkanju
sentir le sang se glacer dans ses veines okamneti od strahu, od groze
objet masculin porte-veine predmet, ki prinaša srečo
quelle veine! kakšna sreča!
pas de veine! ni(mam) sreče!

настраиваться, настроиться priti v razpoloženje (veselo, praznično)

âme [ɑm] féminin duša; duh; življenje; bistvo; osebnost; Jaz; človek; srce, čustvo; misel; vest; izraz; navdušenost; motto; pluriel prebivalci

une bonne âme (familier) dobra, zvesta duša
corps et âme z dušo in telesom
âme de la conjuration duša zarote
âme en peine (religion) duša v vicah
âme d'un canon votlina topovske cevi
âme sœur sorodna duša
âme damnée oseba, ki je z dušo in telesom predana komu
à fendre l'âme srce trgajoč
de toute son âme iz vse duše, od vsega srca, z vsemi močmi
en mon âme et conscience po moji najboljši vednosti in vesti
dans l'âme v (svoji) duši; v bistvu
sans âme brezsrčen, brezčuten
jusqu'au fond de l'âme do dna duše
(obéir) la mort dans l'âme (ubogati) s težkim, krvavečim srcem
égalité féminin d'âme ravnodušnost
état masculin d'âme (duševno) razpoloženje
fête féminin des âmes (religion) praznik vernih duš (2. nov.)
immortalité de l'âme nesmrtnost duše
vague masculin à l'âme (familier) hrepenenje, domotožje
voix féminin de l'âme glas vesti
avoir quelque chose sur l'âme imeti kaj na duši, na vesti
avoir l'âme chevillée au corps biti trdoživ ko maček
avoir charge d'âmes biti odgovoren za življenje in blaginjo nekega števila oseb
avoir du vague à l'âme biti melanholičen
chanter avec âme peti s čustvom
donner de l'âme au marbre vdihniti marmorju življenje
se donner à quelqu'un corps et âme komu se popolnoma predati
être comme un corps sans âme biti čisto obupan, brez volje, izgubljen
avoir l'âme sur les lèvres biti v zadnjih zdihljajih
être l'âme damnée de quelqu'un biti komu popolnoma predan, popolnoma pod njegovim vplivom in oblastjo
être, errer comme une âme en peine ne vedeti, kako in kaj; hoditi, tavati brez cilja sem in tja
rendre l'âme izdihniti dušo, umreti
je n'ai pas rencontré âme qui vive žive duše nisem srečal
on ne voyait âme vivante žive duše ni bilo videti
vendre, donner son âme au diable prodati svojo dušo satanu

animo m

1. duh:
stato d'animo duševno razpoloženje
forza d'animo duševna moč
mettere l'animo in pace vdati se
avere l'animo, avere in animo di fare qcs. nameravati kaj storiti
di buon animo rade volje
ad un animo soglasno

2. srce, moč; pogum:
avere l'animo (di) imeti pogum, upati si
prendere animo drzniti si
perdersi d'animo izgubiti pogum
non mi è bastato l'animo di dargli la cattiva notizia nisem imel dovolj poguma, da bi mu povedal slabo novico
animo! pogumno!

aristofanesco agg. (m pl. -chi)

1. lit. aristofanski

2. drzen, ujedljiv, satiričen:
umore aristofanesco ujedljivo razpoloženje

attitude [ǽtitju:d] samostalnik
drža, vedenje, zadržanje

attitude of mind razpoloženje
to strike an attitude nenaravno se obnašati, spakovati se

bojevit (-a, -o) kämpferisch, kampfbereit; kampfentschlossen, kampflustig; (bojevniški) kriegerisch
bojevito razpoloženje die Kampfstimmung

cartina f

1. pomanjš. od ➞ carta papirček

2. cigaretni papirček

3.
cartina al tornasole lakmusov papir; pren. kazalec:
il suo umore fa da cartina al tornasole dell'andamento degli affari njegovo razpoloženje kaže, kako mu gredo posli

4. zemljepisna karta (ilustracija k besedilu)

5. farm. zavojček

dēfaecō -āre -āvī -ātum (dē in faex)

1. (o)čistiti, (o)čediti, umi(va)ti: vinum Col., Plin., membra Prud., aërem P. Veg.

2. pren. očistiti, (raz)vedriti: Sid., animus defaecatus Pl. neskaljeno razpoloženje, caro ab omni defaecata labe vitiorum Ambr., caelum et purius et defaecatius ab omni labe peccati est Ambr., defaecatissimum lumen gratiae Aug.

dob|er¹ [ó] (dôbr|a, -ro)

1. (kvaliteten) človek, stvar, (moralno/po značaju dober, kvaliteten; uspešen; vesten) gut (boljši/najboljši besser/am besten)
srednje dober mittelgut
srčno dober človek: herzensgut, seelengut, (dobrodušen) gutartig
dober prijatelj/znanec ein guter Freund/Bekannter
dobra volja (razpoloženje) gute Laune
dobre volje [gutgelaunt] gut gelaunt, (hotenje) guter Wille
dobra vera guter Glaube
dobra dela množina gute Werke
Dobri pastir der gute Hirte
dobri stari časi die gute alte Zeit
zoper dober okus gegen den guten Geschmack
zoper dobre navade gegen die guten Sitten
namen je bil dober es war gut gemeint
| voščila:
dober dan! Guten Tag!
dober večer! Guten Abend!
dobro jutro! Guten Morgen!
dober tek! Guten Appetit!

2. (krepek; čez mero) stark
dober jedec ein starker Esser
dobra milja eine starke Meile
dobra stran (prednost) die starke Seite
medicina dobro srce ein starkes Herz

3. Wohl-
dobra urejenost matematika die Wohlordnung
dobro počutje das Wohlbefinden

4.
dobri dve uri gut zwei Stunden
dobrih 100 mark (vsaj 100 mark) gut und gern 100 Mark

5. šolske ocene:
dobro v Nemčiji: befriedigend
prav dobro gut (odlično : sehr gut)

6.
spet dober (zdrav) wieder auf den Beinen

7.
biti na dobrem gut daran sein, es gut getroffen haben, gut dastehen
|
dobra vila die Glücksfee
| ➞ → boljši, najboljši, ➞ → predober, ➞ → koristen, ➞ → posrečen, ➞ → učinkovit, ➞ → glas, namen, počutje ipd.

domenicale agg.

1. nedeljski

2. pren. prazničen, vesel, brezskrben:
atmosfera domenicale praznično razpoloženje

état [eta] masculin stanje, položaj; status; stan, poklic; razmere; seznam, register

dans cet état de choses pri tem stanju stvari, tako kot so stvari
en tout état de cause v vsakem primeru
les états državni stanovi
les états généraux (histoire) skupščina treh stanov (plemstva, duhovščine, meščanstva)
le tiers état tretji stan (meščanstvo)
état d'âme razpoloženje
état atmosphérique vremensko stanje
état de cause, de fait dejanski položaj, stvarno stanje
état d'exception izjemno stanje
état civil stan, osebni podatki; matični urad
officier masculin de l'état civil matičar
état détaillé podroben pregled
état d'esprit duhovno stanje, razpoloženje, mentaliteta
état des finances finančno stanje
état de fortune premoženjske razmere
état des frais seznam stroškov
état de guerre, de paix vojno stanje, mir
état hygrométrique relativna vlažnost
état de l'inventaire inventurni seznam
état militaire vojaški stan
état naissant nastajanje, porajanje
état nominatif imenski seznam
état originel, primitif prvotno stanje
état des pertes seznam izgub
état des récoltes stanje posevkov
état des salaires plačilni seznam
état sanitaire, de santé zdravstveno stanje
état de service službeno razmerje; stanje obrata; službena leta (starost)
état de siège obsedno stanje
état du terrain kakovost tal
état de transition prehodno stanje
état de travail delovno razmerje
dresser, établir un état napraviti seznam
elle est dans un état intéressant noseča je
être dans tous ses états biti zelo razburjen, zelo se razburiti
être en état de marche delovati, funkcionirati
être en état (juridique) biti zrel za razsojo
être en état moči (morem), biti zmožen
être en bon état biti v dobrem stanju, razpoloženju
être hors d'état de faire quelque chose ne biti zmožen, ne moči česa napraviti
être sur l'état biti na seznamu
il est médecin de son état on je po poklicu zdravnik
faire état de quelque chose ozirati se, sklicevati se na, upoštevati kaj; ceniti
je fais peu d'état de vos menaces vaše grožnje so mi malo mar
mettre en état omogočiti
mettre en état d'arrestation aretirati
mettre quelqu'un dans un mauvais état grdó koga zdelati
mettre quelqu'un hors d'état (de nuire) komu onemogočiti (da škoduje)
mettre hors d'état de servir napraviti neuporabno
rayer des états zbrisati s seznama
remettre en état obnoviti
tenir quelque chose en état držati kaj v redu, v dobrem stanju
vivre selon son état živeti primerno svojemu stanu

eufōrico agg. (m pl. -ci) evforičen:
stato euforico evforično razpoloženje
sentirsi euforico čutiti se evforičnega, vedro razpoloženega

evfóričen (-čna -o) adj. euforico:
evforično razpoloženje stato euforico, euforia

frame¹ [freim] samostalnik
zgradba, sestav, sistem; postava, telo; okvir, obod; statve; stojalo; ogrodje, struktura; rastlinjak; (film) posamezen posnetek

frame of mind razpoloženje
a man of strong frame človek krepke postave

fronda² f

1. polit., hist. fronda (politično gibanje v Franciji v 17. stoletju)

2. opozicijska struja:
aria, vento di fronda znamenja upora, uporniško razpoloženje

frons², frontis, f, v stlat. (npr. pri Pl.) in pri Vitr. tudi m.

I.

1. čelo, človeško in živalsko: oculi, supercilia, frons, vultus denique totus Ci., insignem tenui fronte Lycorida H. (ozko čelo so imeli Grki in Rimljani za lepo, kakor nam poročajo Petr., Mart., Arn.), fr. cervi C., cui (haedi) frons turgida cornibus primis H., ovis, taurina O., in proelia tauri frontibus incurrunt V., taurus torvā fronte Plin., adversā fronte O. spredaj na čelu, toda: frontibus advorsis Lucr. ali adversis frontibus pugnantia secum H. čelo proti čelu (kakor dva bika), frontem contrahere Ci., H. ali adducere, astringere Sen. ph. ali corrugare Amm. čelo nagrbančiti (nagubati, nabrati, namrščiti) naspr.: frontem exporgere (= exporrigere) Kom. ali explicare H. ali solvere Mart. ali remittere Plin. iun. čelo razjasniti, čelo razvedriti, pokazati vedro čelo; preg.: frons occipitio prior Ca., Plin. čelo je pred zatilkom = gospodarjeve oči več zaležejo kot oskrbnikove.

2. occ. čelo, obraz, obličje (ki razkriva razpoloženje ali značaj): fronte occultare sententiam Ci., fronte tegere libidines Ci., haec ipsa fero … fronte et vultu … bellissime Ci. ep. z vedrim čelom in obrazom, verissimā fronte dicere Ci. s kar najbolj odkritim obrazom, spem fronte serenat V., fr. pristina Ci. stara resnobnost, laeta parum V., tranquilla, sollicita H., urbana H. = frons hominis urbani drzno čelo velikomeščana, brezobzirnost, fr. proterva H., Aug. drzno čelo, drznost, tristis Tib., inverecunda Q., exclamat perisse frontem de rebus Pers. sramežljivost, fr. gravis Plin. iun., salvā fronte Iuv. brez sramu, fr. durior Iuv. nesramen obraz, homo frontis integrae Icti. značajen, poštene nravi, blagonraven, fr. impudens Aug. —

II. metaf.

1. čelo = sprednja stran, ospredje, pročelje, lice: a fronte Ci., C., L. na sprednji strani, (od)spredaj, a fronte (sc. viae) potentes habitant O., hos a fronte (sc. viae) suos ponere penates O., in celebri fronte (sepulcri) Tib. na … sprednji strani, mille pedes in fronte (sepulcro) dabat H. v širino, in frontem Plin., T. spredaj, (naves) iunctis feruntur frontibus V. jadrajo s čelom ob čelu, scaena versis discedat frontibus V. z obrnjenimi pročelji poslopij, frontem (scopulus) in apertum porrigit aequor O., fr. castrorum C., munimentorum L., lacti Val. Max., parietum, aedis Vitr., aedium (svetišč) Vell., vehiculi Amm., Caucasi, Italiae Plin., litorum Mel., Plin. fr.; (kot arhit. t. t.) frontes Vitr. oporna zidova.

2. occ.
a) zunanja stran, zunanji obseg, rob: anuli Lucr., tabernae Cat., tympani Vitr., turrita fr. Sil. zunanji okop s stolpi.
b) o knjižnih zvitkih α) zunanja robova (zvitega zvitka), obreza: nigra O., geminae frontes O., Tib., voluminum frontes titulique Sen. ph., fr. pumicata Mart. β) (prva) stran (odvitega zvitka): in prima fronte libelli O., undique decerptam fronti praeponere olivam H. (gl. olīva).
c) platišče: Vitr. (10, 4).
č) (kot voj. t. t.) ospredje, prednja bojna vrsta glavne vojske ali njenih kril, lice, fronta: a tergo, fronte, lateribus tenebitur Ci. odzadaj, odspredaj, od strani ga bodo držali (prijeli), a fronte et a tergo circumire hostem C., a fronte nudatis castris C., octo cohortes in fronte constituit S., prima frons L. prednja vojska, fr. recta (naspr. laevum ali dextrum cornu) L., aequā fronte ad pugnam procedere L. v ravni bojni vrsti = aequatā fronte L., in frontem derigere (intr.) ali derigi L. postaviti se v prednjo bojno vrsto, frontem derigere Q., directā fronte pugnandum est Q., rectā fronte impellere Plin., frontem primam tenere Sen. ph. v prednji vojski stati, fr. laevi cornus Cu., dextra fr. T.

3. meton. zunanja plat, zunanjost, videz, pogled: utrum fronte an mente, dubitatur Ci. ep., fronte politus Pers., ubi frons causae non satis honesta est Q., fronte promittere, asperior fr. Q., intra nihil habentia fronti suae simila Sen. ph.; pogosto prima fr. prvi pogled: decipit frons prima multos Ph., dura primā fronte quaestio Q., ex primā statim fronte diiudicare Q.