Franja

ранить raniti

расположить gl. располагать располосовать razrezati na trakove, razdeliti na pasove; raniti, pustiti brazgotine

рассекать, рассечь razseka(va)ti, (raz)cepiti, rezati (valove); raniti; ločevati, ločiti;

расшибать, расшибить (gov.) poškodovati, raniti (z udarcem), razbi(ja)ti

ура́зи́ти (вра́зи́ти) ура́жу́ док., raníti ránim dov., ubíti ubíjem dov., prizadéti |povzročiti škodo| -dénem dov.

ушибать, ушибить suvati, udariti, poškodovati, raniti

уязвлять, уязвить raniti, (u)žaliti

язвить (zast.) raniti; (zast.) zbadati, delati strupene opazke; norčevati se, žaliti

accoltellare v. tr. (pres. accoltēllo) raniti z nožem, zabosti

acuchillar z nožem raniti, zabosti, zaklati, usmrtiti

acuchillarse pretepati se

aufhauen (haute ...) razbiti; (aufschlagen) udariti (ob), treščiti ob; das Knie: raniti si; Bergbau nadkopavati

ballestear raniti s samostrelom

bucare

A) v. tr. (pres. buco)

1. luknjati, preluknjati:
bucare una parete prebiti steno
bucare i biglietti železn. luknjati vozovnice

2. predreti:
bucare una gomma, un pneumatico predreti gumo; (tudi absol.)
ha bucato sulla ghiaia na gramozu je predrl gumo

3. pren. šport izgubiti, zgrešiti žogo
bucare una notizia publ. ne objaviti novice
bucare un semaforo pog. spregledati rdečo luč, zapeljati skozi rdečo luč

4. prebosti, preluknjati:
bucare la pancia a qcn., di qcn. prebosti, prestreliti koga

B) ➞ bucarsi v. rifl. (pres. mi buco)

1. predreti se:
si è bucata la gomma guma se je predrla

2. zbosti se, raniti se:
bucarsi con un ago zbosti se z iglo

3. žarg. fiksati se, vbrizgavati si mamilo (zlasti heroin):
è uno che si buca ta se fiksa

convulnerō (convolnerō) -āre -āvī -ātum hudo (močno) raniti, (u)žaliti: Cels., Col., Plin. idr., multos iaculis Auct. b. Afr., iumenta Cu., frontem punctis Plin. iun. ožigosati; pren.: convulneratus libidinibus Sen. rh., maledicta mores et vitam convulnerantia Sen. ph.

cruentō -āre -āvī -ātum (cruentus)

1. (o)krvaviti, okrviti, s krvjo (po)škropiti, pass. tudi = (o)krvaveti: Sil., Suet., Lamp., vigilesque repente cruentant Enn. ap. Macr., tribunus plebis templum (Castoris) cruentavit (sc. sanguine suo) Ci., cr. gladium Ci., S., sanguine manūs N., mensam (hospitalem) cr. hospitis sanguine L., tela sua V., O., dextras, manūs O., (collum) morsu Pr. do krvi ugrizniti, cruentato ore O., ἀκροϑύμιον facile finditur et cruentatur Cels., oculi cruentati Plin. podplute, ictu cruentati Plin.

2. pren.
a) omadeževati, oskruniti (oskrunjati), skruniti, onečastiti (onečaščati): vestem Lucr., se caede nefaria Ci. fr., ne … civium vulneribus res publica cruentaretur Ci., secures suas cruentari scelere noluit Ci., sacra mensae deosque hospitales caede principis cruentare T., sanguine Capitonis se cruentaverat T.
b) omadeževati s krvjo = krvavo rdeče (o)barvati: ex omni rupe conchylium trahitur, quo vestis cruentetur Sen. rh., cr. purpuram maculis liventibus Stat.
c) do krvi (u)rezati, do krvi raniti: digitos Petr.; pren.: haec te lacerat, haec cruentat oratio Ci.

écharper [ešarpe] verbe transitif težko raniti z ostrim predmetom; razkosati, masakrirati; razčesati (volno)

encornar [-ue-] raniti z rogovi

encorner [-kɔrne] verbe transitif nabosti na rogé, suniti, raniti z rogovi; opremiti z rogovi

entretailler, s' [-taje] (konj) udarjati se z nogami in si jih raniti pri hoji

estoquer [ɛstɔke] verbe transitif, vieilli zabosti; smrtno raniti (bika pri bikoborbi)