Franja

drevo samostalnik
1. (rastlina) ▸ faPovezane iztočnice: judeževo drevo, iglasto drevo, listopadno drevo, sadno drevo, tropsko drevo

2. (prikaz hierarhije) ▸ faPrikaz drevesa map je v resnici naloga programov za pregled vsebine diskov. ▸ A könyvtárfa ábrázolása valójában a lemezek tartalmát ellenőrző programok feladata.

družinsko drevo stalna zveza
(prikaz sorodstva) ▸ családfa
Sopomenke: rodoslovno drevo, rodbinsko drevo, genealoško drevo

facinus -oris, n (facere)

1. (dobro ali hudo) dejanje, — delo: sancitur, ut, quod semper malum facinus fecerit, eius ad populum quaestio pertineat Ci., pessimum f. Ci.; od tod: improbum, non ferendum f. Ci., f. nefarium C. in vzklik f. indignum! Ci. ep. ali o indignum f.! in o f. indignum! Pl., Ter., Q. = sramota! o groza!; redko v zvezi z adj., ki izražajo (po)hvalo: egregium atque mirabile f. duorum Carthaginiensium S., f. pulcherrimum Ci., rectissimum Ci., praeclarum N., S.

2. occ. zlobno dejanje, sramotno dejanje, zločin(stvo), hudodelstvo: quod facinus a manibus tuis umquam afuit? Ci., inauditum facinus ipsius voce convinci volo Ci., non omne facinus in omni vita nascitur Ci., eorum facinorum damnati Ci., facinus est vinciri civem Romanum, scelus verberari Ci., f. facere, committere, obire Ci., f. in se admittere C. ali patrare S.

3. meton.
a) sredstvo (orodje) zločina: facinus excussit ab ore O. = čašo strupa.
b) zločinec, hudodelec: Ap., omnium facinorum circum se stipatorum catervae S.

4. metaf.
a) konkr. izdelek: f. luculentum Pl. = prekrasen izdelek.
b) abstr. težavno delo, opravek, posel, stvar, reč, zadeva: amicum castigare ob meritam noxam immoenest facinus Pl. težavno delo, nehvaležen posel, quod f. video? Pl. prikaz, humanum f. factumst Pl. tako je s človekom.

genealoško drevo stalna zveza
biologija (prikaz sorodstva) ▸ családfa
Sopomenke: rodbinsko drevo, rodoslovno drevo, družinsko drevo

gráfičen (-čna -o) adj.

1. um. grafico, della grafica:
grafični bienale biennale d'arte grafica

2. tisk. tipografico:
grafična zasnova veste editoriale

3. (narejen z risbo) grafico:
grafični prikaz diagramma

grafikon samostalnik
(grafični prikaz) ▸ grafikonPovezane iztočnice: stolpčni grafikon, tortni grafikon

histogram samostalnik
statistika (vrsta grafikona) ▸ hisztogramSopomenke: stolpčni diagram

in-duo -ere, induī, indūtum (gl. indu in prim. exuō)

1. obleči, nadeti si: L., Val. Fl., Deianira Herculi tunicam induit Ci., induit arma tibi genitor O., una iuveni supremum honorem induit V. častno obleko, quercum constituit fulgentiaque induit (sc. arbori) arma V.; pogosto refl.: induit sibi torquem Ci.; pesn.: induitur humeris ... purpura O., anulum articulis O. natakniti; brez dat.: induere anulum Ci. natakniti, vestem O., Suet., galeam C. nadeti -, dati -, posaditi na glavo, scalas induerat O. je vtaknil glavo skozi lestvične kline = je bil vzel na rame, praetextam (togam) ind. Plin. iun. konzulsko togo obleči = konzulstvo dejansko opravljati, lugubria O., insignia Bacchi O.; pass. (nav. pt. pf. indūtus 3 oblečen, opravljen z abl.): indutus muliebri veste Ci. v ženski obleki, soccis Ci., galeā V. s čelado na glavi, spoliis raptis indui V.; z gr. acc.: Varr., Corn., quidlibet indutus H., indutus vestem L., chlamydem O., bracas T., induitur pallam O., clipeum V., indui vestem Ter., atras vestes O., exuvias Achillis V., paenulas indutus Suet., loricam induitur Sil., interim nequis quin eius aliquid indutus sies Pl.

2. metaf. ode(va)ti, opraviti (opremljati) s čim, spreje(ma)ti, prevze(ma)ti, nase vzeti (jemati), poprije(ma)ti se, navze(ma)ti se česa, prisvojiti (prisvajati) si, dodeliti (dodeljevati) si kaj: Petr., Val. Fl., beluae formam hominum indutae Ci. v človeški podobi (prim. eos Circe induerat in vultus ferinos O. jih je bila spremenila v zveri), dii induti specie humana Ci., arbor induit se in florem V. ali pomis V. se odeva s cvetjem, sadjem, venti se in nubem induunt Ci. se zavijajo v oblake, cratera coronā ind. V. ovenčati, Aegyptus tantis segetibus induebatur, ut ... Plin. iun., vites se induunt uvis Col. so polne grozdja; tako poseb.: personam induere iudicis Ci. pravzaprav „krinko sodnika natakniti“ = igrati vlogo sodnika, nastopiti kot sodnik, philosophi personam induere Ci. nastopati kot filozof, delati se filozofa, alicui speciem latronis induere L. prikaz(ov)ati koga kot roparja, proditorem induere T. vlogo izdajalca prevzeti = biti izdajalec, formam mortalem indui O. človeško podobo nase vzeti, iuvenis ingenii simulationem induerat L., sibi novum ingenium ind. L., habitūs dolentum simulatione induere T., falsos pavores T., spem L., novum imperium L., percussoris speciem L., plurimum adulationis T., qualem diem Tiberius induisset T. kakor je bil Tiberij razpoložen, vultus severos Mart., vias Sil., sibi cognomen Ci. priimek si dati (nadeti), mores Persarum Cu., magnum animum T., hostiles spiritus T., munia ducis T. prevzeti, societatem T. nase vzeti, illorum sibi nomina, quasi personas aliquas Lact., externa vocabula Lact., falsam sibi persuasionem scientiae Q., imaginem mortis (= somnum) Ci., diversa ind. T. različnega mišljenja biti, raznim strankam pripadati, induere societatem T., hostilia adversus eum T. sovražno nastopiti proti njemu, seditionem T., alicui amorem sui Gell. v kom ljubezen do sebe vzbuditi, vino vetustatem Plin., orationem fictam personis Q.

3. se induere
a) zamota(va)ti se v kaj, pasti (padati), strmoglaviti (strmoglavljati) v (na) kaj: se in laqueum Pl., se ipsi acutissimis vallis induebant C., se hastis L. ali sese mucroni ind. V., nasaditi se na ..., (decidit) et sua ilia induit orno (fractae) O. je nasadil na ...
b) metaf. zaplesti (zapletati) se v kaj s čim, zabresti v kaj: videte in quot se laqueos induerit Ci., ille non se purgavit, sed induit Ci., sua confessione induatur necesse est Ci., se in captiones Ci., se ita reī publicae (z državo se zaplesti), ut ... Sen. ph., indui in poenas legum Q.

kartografsk|i (-a, -o) kartographisch
kartografski papir das Landkartenpapier
Karten- (prikaz die Kartendarstellung, znak das Kartenzeichen, mreža das Kartennetz)

klimogram samostalnik
geografija (grafični prikaz podnebja) ▸ klímadiagram

kontrast moški spol (-a …) der Kontrast (barvni Farbkontrast)
medicina rentgenski prikaz s kontrastom die Röntgenkontrastdarstellung

kromatogram samostalnik
kemija (grafični prikaz kemijskega postopka) ▸ kromatogram

lībāmentum -ī, n (lībāre)

1. = lībāmen, kar se bogovom na čast izlije, natrosi ali žrtvuje, žrtveni izliv, pitni ali mokri dar, dar, žrtev: ut sacrificiorum libamenta serventur Ci., laetus bacchatus ad aras libamenta tuli Stat., Oceano libamenta dare, libamenta Veneri solvere Iust., lex sacrificii et libamentorum Vulg. suhih in mokrih darov, libamenta vini, libamenta offerre Vulg.; metaf.: accipe tui libamenta triumphi Stat. posvečeni dar, posvečenino.

2. kar se je pokusilo, pokušena stvar: varia illa libamenta Sen. ph. kar smo kje pokusili; pren. poskus, preizkus, pokušnja, kos za prikaz, prvi poskus, primer(ek): (sc. Tarquinius Superbus) dona magnifica quasi libamenta praedarum Delphos ad Apollinem misit Ci., hoc breve ex dialectica libamen dedisse nunc satis erit Gell., primitias quasdam et quasi libamenta ingenuarum artium dedimus Gell.

medius 3 (iz indoev. *medh-i̯o-s sredinski; prim. skr. madhya- = gr. μέσσος, μέσος = got. midjis = stvnem. mitti, nem. Mitte sred(in)a, sl. meja, hr. mèđa)

I. krajevno

1. v sredi (se nahajajoč), (o)srednji, čisto v sredini (naspr. summus, infimus, imus, primus, extremus, postremus, oriens, cadens), unguis Iuv., digitus Q., versūs aeque prima et media et extrema pars extenditur Ci., in triclinio medio … in summo … in imo S. fr., regio totius Galliae media habetur C., ut aliquem locum medium utriusque (med obema) colloquio diceret C., locus medius regionum eorum C. ali medius mundi (terrae) locus Ci. središče (česa); o osebah: medius omnium rex erat L., (sc. populus) Romanus … medius inter Latium et Tuscos quasi in quodam bivio collocatus Fl., (sc. Hispania) media inter utraque (sc. Africam et Galliam) Iust., ne medius ex tribus Iugurtha foret S.; s postranskim pomenom „ločujoč“: quā (kjer) medius liquor secernit Europen ab Afro H.; z abl. oddaljenosti: Megara media Corintho Athenisque urbs Vell.

2. predik. sredi česa, v (na, po) sredi(ni), v (na) sred(in)o, vmes, med: in collo medio C. ali in medio foro Ci. sredi griča, fora, locus in mediā insulā situs Ci., ponere in mediā viā Ph., medio oppido fluere L., via … medio est altissima caelo O., per medios fines proficisci C. ali per media hostium tela L. med, naravnost skozi sovražne puščice, medios in hostes S. v sredo, naravnost med sovražnike, m. acies C. središče, medium caeli terraeque per aëra vecta est O. po zraku med nebom in zemljo, in medias res rapere H. v sredo dogodkov, v središče dogajanja, arida loca medii itineris Iust. sredi poti, telum medium (na sredi) accensum mittere L., in solio medius consedit O. ali in ferarum concilio medius sedebat O. na sredi, celso medius stans aggere fatur V. ali considi scopulo medius V. sredi skale, aliquem medium arripere Ter. ali complecti Ter., L. ali amplecti V. čez pas, aliquem dividere medium H. po sredi presekati, razpoloviti, discessēre omnes medii V. iz sred(in)e, regina se mediam locavit V. naves a medio spatio C. od sredine, ex medio monte S. s srede gore, ex medio itinere C. sredi poti, med potjo.

3. metaf. prav iz sred(in)e česa vzet, spadajoč k čemu, k jedru, bistvu česa: alteri sunt e mediis Caesaris partibus Ci., hoc e medio est iure civili Ci. spada k najglobljemu bistvu civilnega prava; ingressio e mediā philosophiā (prav iz bistva filozofije) repetita Ci. —

II. časovno

1. srednji, vmes(en): Pl., Col., aetatis mediae vir Ph. srednjih let, constans aetas, quae media dicitur Ci., ultimum … proximum … medium tempus Ci., medium tempus O., Suet. vmesni čas, medio tempore Iust., Suet. ali medio temporis spatio Suet. tačas, medtem, vmes (med), mediis diebus L. ob vmesnih dneh, mediis horis Eutr., unus dies medius est, et … O. en dan je vmes, en dan preteče (mine); tako tudi: una nox media erat, et … Pr., exiguum tempus medium, et … Plin. iun.

2. predik. sredi, na sredi, (vmes) med: media aestate Ci. = aestu medio, aestibus mediis V. sredi poletja, medium erat tempus sementis Fl. bilo je sredi setve, frigoribus mediis V. = mediā hieme Aur. sredi zime, mediā nocte C., Suet. sredi noči, opolnoči, ad mediam noctem Suet., medius dies O., V., H. (o)poldan, in medios dormire dies H. pozno v dan (= dolgo), do poldneva, de medio potare die H. od poldneva; meton. medius dies poldan = jug: stabula ad medium conversa diem V., occidens Zephyros, Austros medius dies mittit Ap.; prim.: mediā ab regione diei Lucr. z južne strani; o teku kakega dejanja: mediasque fraudes palluit audax H. sredi prevare, medium iam classe tenebat iter V. že se je vozil sredi morja, že je jadral po odprtem morju, media inter lora V. sredi vožnje, media inter proelia V. sredi boja, prav med bojem, in medio ictu V. prav med udarcem, in honore deûm medio V. medtem ko so častili bogove, sredi čaščenja, medio sermone V. ali in mediā pace Sen. ph., Cu. sredi pogovora, miru. —

III. metaf.

1. srednji, vmesen, v sredi (med dvema) se nahajajoč, sred(in)e se držeč, srednjo pot ubirajoč: si quid medium mortisque fugaeque O., medium erat in Anco ingenium et Numae et Romuli memor L., quod medium inter aequum et utile erat, decreverunt L., cum inter pacem et bellum medium nihil intersit Ci., pacis eras mediusque belli H. sposoben za oboje, za mir in vojno, m. oratio, sententia, consilii via L., mediis consiliis stare L., medium quendam cursum tenere L. ali medium quiddam tenere: Plin. iun. nekako srednjo pot ubrati, agere medium Vell. ali media (subst.) sequi H. ubrati srednjo pot; o govoru in govorniku: medium dicendi genus Q., Gell. (naspr. uber et gracile), alii (sc. oratores) graves, alii subtiles, alii eis interiecti et tamquam medii Ci.; kot fil. t.t. srednji, vmesen, srednje vrste (ki ni niti dober niti slab): officium Ci., artes Q., alia interiecta et media Ci., media illa Ci. srednje stvari; subst.: minora quaeque sunt ex mediis Q.

2. srednji = srednje mere, vmesen, povprečen, zmeren, navaden, običajen: a summis, mediis, infimis hoc idem fit Ci., gratia non media L. ne navadna, nihil medium, nec spem nec curam, sed inmensa omnia volventium animo L., dilectumque nihilo accuratiorem, quam ad media bella haberi solitus erat L., ipsi medium ingenium, magis extra vitia quam cum virtutibus T., uxorum fides summa, libertorum media, servorum aliqua, filiorum nulla Vell., pauca prius mediis sermonibus ante locutus O. z navadnimi besedami, m. plebs ali m. vulgus O. navadno ljudstvo, plebejci, innocentiā eximius, sanctitate praecipuus, eloquentiā medius Vell.

3. na nobeni strani, nepristranski, nevtralen: medios et neutrius partis Suet., de mediis et neutram partem sequentibus Suet., utra castra (sc. sequar)? Media tollit Antonius Ci., qui se medium esse vult Ci., medios esse iam non licebit Ci., tamquam medios, nec in alterius favorem inclinatos, miserat rex L., pacem utrique parti, ut medios deceat amicos, optent L., Eumenes in eo bello medius erat animo Vell., Macedonico bello medium agere L. epit. ali medium se gerere L. ostati nevtralen, ne stopiti na nobeno stran, ne potegniti z nobeno stranjo.

4. nedoločen, neodločen, dvoumen: responsum L., medius ambiguusque sermo Plin. iun., vocabula Gell., ad Varum media scriptitabat T., se dubium mediumque partibus praestitit Vell., medii inter duos exspectavere fortunam Fl.

5. posredujoč, posredovalen, pomožen, posredniški, posredovalen; prevedemo lahko tudi s subst. posrednik (posrednica): media quaedam manus Q., medio Pompei capite Fl., paci medium se offert V., mediis di(i)s O., at medius fratrisque sui maestaeque sororis Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O. kot posrednik med …

6. moteč, ovirajoč: quos inter medius venit furor V. kot ovira je stopilo med njiju (ju je razdvojilo) sovraštvo, ne … medius occurrere possit V. da ne bi mogel ovirajoč stopiti vmes, se prikazati.

7. pol, napol (= gr. μέσος, naspr. totus): cibus Varr., quod (sc. oculus) convexus mediusque quacumque cernatur Plin., Nepa (sc. sidus) medius occidit Col. (naspr. totus apparet), m. pars O. polovica; prim. di-midia pars. — Adv. mediē

1. srednje, zmerno: Lact., nec plane optimi nec oppido deterrimi sint sed quasi medie morati Ap., ortus medie humili Eutr., ortus m. humilis Aur. srednjega stanu (sloja).

2. nedoločno: Ambr. — Subst. medium -iī, n

1. (v krajevnem in časovnem pomenu) sreda, sredina, središče: Pl., Cu., N., Q., Plin., Sen. ph., Suet. idr., (in) medio aedium L., medio tutissimus ibis O., medio tecti (= in impluvio) V., medio montis Capitolini T., nam medio montium et paludum porrigebatur planities T., nocte volat medio caeli terraeque V. sredi med zemljo in nebom, medio sextam legionem constituit T. ali in agmine in primis modo, modo in postremis, saepe in medio adesse S. v sredi(šču), medium ferire, in medium vergere Ci., in medium geminos immani pondere caestus proiecit V., in medium (redko in medio) ali in acervum conicere sarcinas L. v sredo, na kup, saxa in medium conicere V., aliquem in medium accipere L. v sredo vzeti, diei medium L. poldan, medio temporis T. medtem, tačas, relinquere aliquid in medio Ci., S., L. ali in medium Ci., T., Vell., Gell., Lact. neodločeno (nedognano) pustiti, in medio esse Suet. neodločeno (nedognano) biti.

2. pol, polovica: scillae medium conterunt cum aquā ad mellis crassitudinem Varr., ita scrobem vel sulcum cum instercorata terra ad medium (napol) completo Col., in itineris medio Eutr.

3. javnost, občinstvo, publika: plura clam de medio removere Ci. na stran spraviti (spravljati), odnesti (odnašati), e medio (de medio L.) removere Ci. odpraviti, stran, (s poti) spraviti, mater virginis in mediost, ipsa virgo, res ipsa Ter. je moč videti, je tu, tabulae sunt in medio Ci. so vsakomur na vpogled, aliquid in medium proferre Ci. objaviti (objavljati), razglasiti (razglašati), besedo (govorico) sprožiti o čem, rem in medium vocare Ci. pred (v) javnost, na sodišče spraviti, rem in medio ponere Ter., Ci., Cu., Amm. pred občinstvom (sodiščem) razlagati, (sc. regni crimen) in medio ponitur L. se razpravlja (je v razpravi), se pretresa (je v pretresu), regni crimen in medio erit L. pride na vrsto, procedere in medium Pl., Ci. javno se (po)kazati, loci procedent in medium Ci. se takoj prikažejo tvojim očem, jih boš takoj zagledal, venire in medium Ci. javno se prikaz(ov)ati, javiti se, javno, pred sodiščem nastopiti (nastopati), pred sodišče stopiti, prima veniat in medium Epicuri ratio Ci. naj stopi na plano = poglejmo si, agitarent deinde sermonibus atque in medium, quid in quaque re plus minusve esset, conferrent L. na znanje dati, naznaniti, obvestiti, in medium vacuas referre ad aures O. odprtim ušesom občinstva postreči, in medium dare Lucr. javnosti izročiti, izdati, razodeti; occ. splošna (obča, skupna) blaginja, splošno (obče, skupno) dobro, vsem (vsakemu) dostopna (dosegljiva, razpoložljiva) sredstva, splošno (obče, skupno) premoženje (imetje), skupna blagajna: in medium consulere Ter., L., V. za občo blaginjo, in medium quaerere V. za skupno porabo, za vse, bona interfectorum in medium cedant T. naj postanejo del skupnega premoženja, in medium conferre laudem L. javnosti podati, communes utilitates in medium affere Ci. skrbeti za splošno dobro, za skupno blaginjo, discenda in medium dare O. narediti vsem dostopno, vsem postreči, ubi in medio praeda administrantibus esset, ibi numquam causas seditionum et certaminis defore L. kadar je plen (kakor kako občno blago) na očeh javnosti, da lahko vsak(do) poseže po njem, nam et obscenas voluptates, de quibus multa ab illis habetur oratio, facilis communis in medio sitas esse dicunt Ci. da so zlahka dosegljive, vsakemu dostopne in da jih je lahko deležen vsak, laus in medio posita T. dosegljiva za vsakogar, quasi in medio posita Cu. skupno blago, od katerega lahko vsak(do) dobi svoj delež, in medio posita H. kar je vsem na razpolago, is sibi responsum hoc habeat, in medio omnibus palmam esse positam, qui artem tractant musicam Ter. nagrada je postavljena pred vse = nagrado more doseči vsakdo, in singulos talos singulos denarios in medium conferebat Suet. je stavil; kot jur. t.t. skupen sklad, skupna masa nekega skupnega premoženja, dediščinski sklad, dediščina, zapuščina: in medium conferre, venire, e medio deducere, ex medio sumere, ferre Icti.

4. odprta, široka cesta, ulica: ubi tabernis apertis omnia in medio vidit L. vse (blago) razstavljeno na cesti; in medio Pall. (= sub divo) na prostem, pod milim nebom; metaf. pot, svet, človeška družba, navadno (vsakdanje) življenje: recede de medio Ci. pojdi s poti, umakni se, e medio discedere Suet. skriti se, e medio excedere Ter. ali se amovere Suet. umakniti se, pritajiti se; evfem.: e medio excedere ali abire Ter. iti s sveta, preminiti, umreti; in medio caedi L. vpričo (pred očmi) vseh, pred vsemi, de medio adicere L. izmed prisotnih, hoc genus deliberantium pellatur e medio Ci. proč s to vrsto, sumere de medio Ci. pripovedovati znane stvari, ex medio res arcessit comoedia H. zajema snov iz vsakdanjega življenja, verba e medio O. ali verba e medio sumpta Q. ali samo e medio sumpta H., Amm. besede, prevzete iz vsakdanjega govora, (sc. verba) iacentia tollere e medio H. povze(ma)ti iz vsakdanje govorice, tollere de medio verba Ci. uporabiti iz vsakdanjega govora povzete (= znane) besede, tollere aliquid de medio Ci. odpraviti, tollere aliquem de medio Ci. spraviti koga izpod nog, evfem. = usmrtiti; metaf: novae tabulae beneficiorum Sen. ph. izbris = pozaba dobrot.

5. srednja vrednost, srednjost, srednja stvar: certis medium et tolerabile rebus recte concedi H.

model¹ [é] moški spol (-a …)

1. tehnika das Modell (tudi figurativno); (prikaz) die Nachbildung, das Modell (atoma Atommodell, atoma z elektronskimi lupinami Schalenmodell)
letalski model das Flugmodell, das Modellflugzeug
mavčni model Gipsmodell
figurativno vzgojni model Erziehungsmodell
tehnika pesek za modele der Modellsand
narediti po modelu nachbauen
vodenje po modelu die Modellsteuerung

2. (tip) der Bautyp
avto: model s štirimi vrati der Viertürer
model z dvojimi vrati der Zweitürer

modélen (-lna -o) adj. (di) modello:
modelni prikaz fizikalnih procesov rappresentazione modello di processi fisici

mollis -e, adv. molliter (iz *moldu̯is, indoev. baza *meld- iz kor. *mel- teptati, drobiti, tolči, mleti; prim. skr. márdati, mr̥dnáti [on] tre, mečka, drobi, melje, gr. ἀ-μαλδύνω slabim, uničujem, lat. molere, sl. mlad)

I. mehek, vóljen (volján), nežen: Pl., dura saxa molli aquā cavantur O., m. gramen O., castaneae V., fraga O., arista V. mehek, gladek, herbae tenerae atque molles Plin. iun. vitke in nežne, cervix, latus, genae, manus O., tumor, ōs, cutis, caro Cels., facies decora fulta molli pede H. nežna in šibka noga, si venter mollis est Cels. če je na otip mehek, (v slabem pomenu) venter m. H. upadel, mlahav život (trup), caseus (naspr. aridus) Cels., pituita (naspr. sicca et arida) Cels., mollissima cera Ci., molliter ossa cubent O., aves mollissime nidos substernunt Ci.; preg.: in molli carne vermes nascuntur Petr. v voljnem mesu se radi zaredijo črvi = flegmatiki (pohlevneži, „lenokrvniki“) so kaj lahko izpostavljeni žalitvam; subst. mollia -ium, n mehkoba, mehkost, mehkota: panis Plin. sredica; abs.

1. mehkužnice, vrsta rib: Plin.

2. odprtje, mehko iztrebljanje (naspr. dura alvus): Cels. —

II. metaf.

1.
a) mehek = gibek, gibljiv, gibčen, vóljen (volján), prožen (naspr. durus): Lucr., Plin., Val. Fl., Cl., artūs (digitorum) Ci., bracchia O., colla, crura V., oscilla V. lahko gibljive, capilli H., O. voljni, valovito se spuščajoči, iuncus V., virgulta Petr. poet., feretrum, pilenta V., torus O., cubile Cels., prata O. mehke trate, viridi caespite mollis humus O., arcus O. nenapet, et tunicam, molli mater quam neverat auro V. iz voljnih (mehkih) zlatih niti, Calamidis signa dura, sed tamen molliora quam Canachi Ci. togi, a vendar bolj živi, prim. excudere mollius aera V., tener et mollis incessus Sen. ph. lahka, in incessu mollior O., molliter incedere O. ali ire Pr. ali pedem referre Q. lahno, rahlo, mollius membra movere H.; (v govorništvu in pesništvu) gladek, gladko tekoč: oratio mollis et tenera et ita flexibilis, ut sequatur, quocumque torqueas Ci., molle et Xenophonteum genus orationis Ci., molles levesque versus (naspr. duriusculi) Plin. iun., mollissimum rhythmorum genus Q., molle atque facetum annuerunt Vergilio Camenae H. gladko tekočo pesem.
b) rahel, prhek, sipek: harena O., litus C. s sipkim peskom, planities Plin., mollius solum Cu.
c) mehek = lahen, voljan, gladek, lagoden, nežen, mil, blag, miren: Pl., Cels., aurae, zephyri O. voljne (blage), voljni (blagi), aestas V., caelum Fl. mehko, milo, regio Fl. ugodna, mollissima vina V. zelo voljna, gladka (= gladko tekoča), mollis aquae natura Lucr., undae Lucr. ali flumen Cat. mirno tekoči (tekoča), Euphrates ibat iam mollior undis V. že mirneje, ne več valovito.
d) položen, lahen, napet: clivus V., Q., Danuvius, molli et clementer edito montis Abnobae iugo effusus, pluris populos adit T., trames O., naves in litore molli atque aperto relinquebat C., trabes molli fastigio coniungunt C. v topem kotu, topokotno, curvamen Plin. iun. počasi (polagoma) nastajajoča, colles ad orientem molliter devexi Col., agri mollissime devexi Ci.

2. (duševno) mehek = sprejemljiv za kaj, dovzeten, občutljiv, razdražljiv, čuteč, nežnočuten, rahločuten, mehkovoljen, popustljiv, prizanesljiv, obziren, razumevajoč: Amm., mollis et minime resistens ad calamitates perferendas mens eorum (sc. Galllorum) est C., mollis animus ad accipiendam et ad deponendam offensionem Ci., mentes O. razdražljiv, homo mollissimo animo Ci. zelo mehkega (nežnega) srca, m. consul L. nežnočuten, mollior dea O., mollis in obsequium O. ustrežljiv, nec rigido mollior aesculo H., infima auriculā mollior Ci., molles auriculae H. za laskanje dovzetna, toda mollissimae aures Plin. iun. zelo nežnočutna, zelo občutljiva (= ušesa, ki jih hvalisanje žali), purpureus molli in ore fiat pudor O. na rahločutnem obrazu, cor, pectus O. občutljivo, languor O., anni (enalaga = anni, quibus pueri molles sunt) O. nežna življenjska doba, per metum ex recenti clade mollius consulere L. preveč popustljivo, nimis molliter aegritudinem pati S. preveč se prepustiti nejevolji, molliter aliquid ferre Ci., Sen. ph. mehkužno, popustljivo, nemoško.

3.
a) raznežen, razvajen, mehkužen, pomehkužen: Varr., Sen, ph., mollia et fluida corpora Gallorum L., gens L., et locis mollioribus et accolarum ingeniis L., solutus et mollis in gestu Ci., Sabaei V., viri H. pohotneži, poseb. = pathici L., tudi subst.: molles et impudici Vitr., ne quid effeminatum aut molle et ne quid durum aut rusticum sit Ci., inertia H., disciplina Ci., educatio Q., vita O., in his mollibus castris (sc. amoris) O., molliter se curare Ter., delicate ac molliter vivere Ci., populus molliter habitus T. pomehkužen; subst. m. molles O. mehkužniki, mehkužneži.
b) nebojevit, ne upirajoč se, plašen, boječ: columbae, lepus H., pecus V.

4. blag, mil, prijazen, nežen, prijeten, rahel: molli vultu aspicere O. s prijaznim, spem mollibus sententiis alere S., iussa, imperia V., H., dicta V., mollia dictu Sil., oratio philosophorum, Caesaris Ci., id quam mollissimā viā consequi L. po kar najlažji poti, na kar najlepši način (prim. sl. „po liniji najmanjšega odpora“), cuncta apud imperatorem in mollius referre T. z razlago blažiti (= lepše prikaz(ov)ati), aliquid mollius interpretari T., feci parce et molliter Ci.; enalaga: viri molles aditus et tempora noras V. kdaj je dobre volje in dosegljiv (dostopen), mollissima tempora fandi V. najugodnejši, najprimernejši, veniet mollior hora votis tuis O. ugodnejša, mollius eadem illa abnuere L. rahleje zavrniti, manj nenaklonjenega se (po)kazati.

5. všečen, udoben, prijeten, sprejemljiv, privlačen, lep, sladek: mollem ac iucundam efficere senectutem Ci., inflexit orationem et eam mollem teneramque reddidit Ci., molliores flexiones in cantu Ci., translationes quam mollissimae Ci. kar najmanj presenetljive, m. gestatio Plin. iun., umbra V., quies Lucr., otia O., somnus Tib.; n. adv.: molle subridere Pers., mollia ridere O.

6. priljubljív, prisrčen, nežen, mil, ganljiv: sermo S., vincuntur molli pectora dura prece O., carmen H., illud mollissimum carmen Ci. nadvse ganljivo mesto, desine mollium querellarum H., mollibus lenire verbis aliquem H., versūs O. ali modi H. ljubezenske pesmi.

7. vdan, miren, hladnokrven, brezstrasten, nestrasten: molles, ubi ira resedit, animi L., quod ferendum est molliter sapienti Ci. vdano, voljno, mollius loqui (naspr. sine more furere) V.

načrt² moški spol (-a …) narisan:

1. gradbeništvo, arhitektura der Plan, -plan (generalni gradbeništvo, arhitektura Leitplan, gradbeni Bauplan, komasacijski Zusammenlegungsplan, mesta Stadtplan, omrežja prog Streckennetzplan, ureditve okolja Umweltplan, ureditve zelenih površin Grünordnungsplan, prostorski Flächennutzungsplan, Raumplan, Bauleitplan, situacijski Lageplan, zazidalni Bebauungsplan)

2. gradbeništvo, arhitektura (projekt) die Bauzeichnung, das Projekt, nameravana gradnja: das Bauvorhaben
osnutek načrta die Vorzeichnung
(skica) der Entwurf
talni načrt (tloris) der [Grundriß] Grundriss
narediti načrt einen Plan entwerfen/ ausarbeiten
posneti načrt nachbauen

3. tehnika (prikaz) der Plan, das Schema, -plan, -schema (montažni Montageplan, elektrika vezalni Schaltschema, das Schaltbild)
posneti/narediti/sestaviti po načrtu nachbauen

nasprot|ni (-na, -no) Gegen- (argument das Gegenargument, breg das Gegenufer, dokaz der Gegenbeweis, gambit das Gegengambit, glas die Gegenstimme, govornik der Gegenredner, igralec der Gegenspieler, kandidat der Gegenkandidat, manever das Gegenmanöver, namen die Gegenabsicht, kot der Gegenwinkel, pogoj die Gegenbedingung, pol der Gegenpol predlog der Gegenvorschlag, pravo der Gegenantrag, prijem der Gegengriff, prikaz dejstev die Gegendarstellung, princip das Gegenprinzip, razlog der Gegengrund, spoj die Gegenkopplung, tok die Gegenströmung, učinek die Gegenwirkung, ukaz der Gegenbefehl, valj die Gegenrolle, vpliv der [Gegeneinfluß] Gegeneinfluss, zahtevek der Gegenanspruch, dajatev die Gegenleistung, izjava die Gegenerklärung, die Gegenaussage, kateta die Gegenkathete, ponudba das Gegenangebot, poteza der Gegenzug, pozicija die Gegenposition, prošnja die Gegenbitte, reakcija die Gegenreaktion, stena die Gegenwand, strategija die Gegenstrategie, terjatev die Gegenforderung, trditev die Gegenbehauptung, utež das Gegengewicht, vezava die Gegenbindung, vknjižba die Gegenbuchung, kandidatura die Gegenkandidatur, pobočje der Gegenhang, stališče der Gegenstandpunkt, vprašanje die Gegenfrage)

opís description; (poročilo) account, report

podroben opís specification
opís z drugimi besedami paraphrase, circumlocution; (prikaz) representation
tehnični opís engineering detail
opís se ujema z... the description tallies with...