-
plácido miren, prijeten, neprisiljen, mil, prikupen, prijazen
-
placidus 3, adv. -ē (placēre)
1. „raven“, miren, umirjen, pomirjen, utešen, potešen, spokojen, tih, krotek, blag, mil, miroljuben, voljen (voljan), gladek, dobrodušen, prijazen (naspr. vehemens, violentus): Ter., Cu. idr., uxor, res Pl., hisce (sc. pugnis) placidum te hodie reddam Pl., tam placidum quam ovem reddo Ter., somnus Enn., homo, senatus, oratio, senectus Ci., reddere aliquem placidum Ci., urbs Ci., aevum, pectus Lucr., mors, nox, quies V., sermo L., ingenium S., lumen H., chori Pr., lector, frons, ars, urbs Quirini O., tenor, lapsus O., animus, Pluton, Sol Sen. ph., placidus ore T., dies Plin. iun., gradus Ph., Ap., vates, tenebrae Stat., sonus Gell., tubae Stat., iudex Val. Max., condicio Val. Max., aqua Pl., Pr., pontus Lucr., mare, aequor V., placidi straverunt aequora venti V. (enalaga), aqua Tib., aquae O., amnis O., Araxes Mel., placidior Rhenus T. ali amnis Plin. (naspr. violentior), litus Stat., aer Lucr., Zephyri O., regio Col., ver Sil., dies Ap., tigris H., animal Plin. krotka, genus Plin. krotek, leones Stat., mores (sc. equi) ex placido concitati (naspr. ex concitato mitissimi) Col., sunt (sc. glandes) aliquae silvestres, aliae placidiores, quae culta optinent Plin., arbores placidiores Plin. rodovitnejša, placidior civitas L., placidissima pax Ci., placide pultare Pl., placide ire Ter., placide atque sedate dolorem ferre Ci., collis placide acclivis L. nalahno navkrebrno se dvigajoč, placidissime respondit Aug., subst.: cum serenum placidumque est Gell. ko (kadar) je jasno in mirno vreme, ad placidiora deverti Amm. poseči po blažjih ukrepih.
2. prijazen, blagonaklonjen, milostljiv, milosten, usmiljen: dii placidi, servate pios! V.
-
plācō -āre -āvī -ātum (v. causativum k placēre kakor sēdāre k sedēre; prim. placeō in plānus)
1. (z)ravna(va)ti, izravna(va)ti, (z)gladiti, (iz)gladiti (= (u)miriti): tumida aequora V., maria placata V.
2. metaf.
a) miriti, umiriti (umirjati), pomiriti (pomirj(ev)ati), (u)tolažiti, (u)tešiti, (po)tešiti (naspr. concitare, perturbare): deos Ci., Plutona tauris H., donis iram deorum Ci., invidiam H., ventos sanguine V., animos V., aliquem beneficiis Ci., canem Petr.; metaf.: escā ventrem H., sitim Mart.
b) spraviti koga s kom: p. aliquem rei publicae Ci., animo placari in aliquem N. spraviti se s kom, homo sibi ipse placatus Ci. sam seboj spravljen, mirnega srca. — Od tod adj. pt. pf. plācātus 3, adv. -ē
1. pomirjen, potolažen, spravljen: Eurydice V., placatiore eo et suā et regis spe invento L., quanto id maiore et placatiore animo decet vos facere in hac victoria L.; z dat.: exercitus duci placatior L.
2. metaf.
a) miren, umirjen, spokojen, tih, pohleven, krotek, blag, nežen, prijeten, mil, blagomil, miroljuben, dobrodušen, prijazen, hladnokrven, blažen: vita Ci., res placatae et minime turbulentae Ci., animi quietus et placatus status Ci., placatiore animo aliquid ferre Ci., placatissima quies Ci., omnia humana placate et moderate ferre Ci. ep.
b) prijazen, blag, blagonaklonjen, milostljiv, milosten, usmiljen: Venus Pr.
Opomba: Sub vos placo (tmeza) = vobis supplico P. F.
-
pleasant [plézənt] pridevnik (pleasantly prislov)
prijeten, prijazen (to)
zabaven, vesel
-
politicós -oásă (-óşi, -oáse) adj.
1. vljuden, prijazen, ljubezniv
2. olikan, uglajen
-
povòdljiv -a -o
1. vodljiv, nestanoviten: kao mladić bio je mek i povodljiv
2. uslužen, prijazen: danas je neobično povodljiv i razgovoran
3. zapeljiv: tome su krive njene -e oči; -ōst ž nestanovitnost, uslužnost, prijaznost, zapeljivost
-
prȉjāzan -zna -o prijazen: -a drugarica
-
prō-lixus 3, adv. -ē („naprej iztekel“; prim. liqueō, liquor)
1. obilno (izdatno, zelo) dolg, širok, prostran, (ob)širen, obilen, obsežen, razsežen: Varr., Amm. idr., capillus Ter., comae O. bujni, barba V. dolga, valovito se spuščajoča, tunica Gell. dolga in obilna (= ohlapna), ramus Suet. listnata, košata, prolixo corpore erat Suet., prolixior arator Col. dolg in širokopleč, tršat, non tam prolixo (dolg, močen) provolat ictu Lucr., capillus passus prolixe Ter. obilno (bujno) se spuščajoči, arbor prolixe foliata Ap. (bujno) listnato, id prolixe cumulateque fecit Ci. ali quod prolixe tibi cumulateque contingit Plin. iun. v obilni (izdatni) in polni meri, accipit homo nemo … prolixius Ter. na gostiji … obilneje (sijajneje, razkošneje) postreči, aliquem prolixius fovere Suet. čez mero, prekomerno; acc. neutr. adv.: prolixum (močno, glasno) eiulare Ap.
a) (o času, stanju idr.) obilen, dolg: tempus Icti., homo prolixae aetatis Icti. prileten, star, mator, prolixiorem tractatum habere Icti. obsežnejši, labor prolixissimus Iul. Val.
b) (o govoru in govorniku) obširen, dolgovezen, razvlečen: prolixissima epistola Aug., ne sim prolixus Macr.
2. metaf.
a) širokopomenski, izčrpen, obširen, obsežen (širok) pomen imajoč: existimo longe longeque esse amplius, prolixius (sc. izraz mortales nam. homines) Gell.
b) naklonjen, ustrežljiv, uslužen, ugodljiv, prijazen, postrežljiv, prostovoljen, radovoljen, voljan (voljen), pripravljen: Ter. idr., natura, animus Ci. ep., in Pompeium prolixior Ci. ep., prolixe promittere Ci. ep., prolixe consentit de concubitu Ap.
c) ugoden, k uspehu idoč, dobro se izhajajoč (iztekajoč), srečen: res secundae atque prolixae atque prosperae Ca. fr., cetera spero prolixa esse his competitoribus Ci. ep.
-
pro-pitius 3 (petere, prim. gr. προπετής naklonjen) naklonjen, milostljiv, dobrotljiv, prijazen, ugoden (večinoma o božanstvih; naspr. iratus): Ca., Acc. ap. Non., Pl., Ter., Plin. iun., Sen. tr. idr., deos mihi velim propitios Ci., uti (sc. Romulus) volens propitius suam sospitet progeniem L., propitiā voluntate esse N., di tibi propitii sunt Pl. = ti si pameten, satin' illi dii propitii sunt? Ter. = a je pri zdravi (pameti)?; metaf. o stvareh: aures Sen. rh., animalium voluptas Ap., Oceanus Fl.
-
risueño smejoč se, smehljajoč se, prijazen; ljubek
semblante risueño vesel (žareč) obraz
-
sanft blag; (hold) mil; (leicht) lahen; Hang: položen; Energie: prijazen; Geburt: neboleč; Schlaf, Tod: miren, spokojen; auf die sanfte Tour z mehko roko, zlepa; Ruhe sanft! Počivaj/Naj počiva v miru!
-
secundus 3 (= *sequundus, adj. pt. sequī)
I.
1. (časovno) naslednji, drugi: si te secundo lumine hic offendero ENN. AP. CI. naslednjega dne = jutri, in secundo proelio cecidit Critias N., secundum bellum Punicum CI., annus secundus Olympiadis septimae CI., secundis Saturnalibus CI. EP. (na) drugi dan saturnalij, secunda vigilia L. druga ponočna straža = druga četrtina noči = čas od 9. do 12. ure ponoči, mensa secunda CI. EP., N., V., H., PLIN. poobedek, posladek, pokosilce, aliquem secundum heredem instituere CI. ali ut ... scribare secundus heres H. za drugovrstnega dediča, za drugega v vrsti dedičev, za poddediča (če bi glavni dedič umrl ali dediščino zavrnil); subst. secunda -ae, f (sc. hora) druga (dnevna) ura, po naše čas med 7. in 8. uro zjutraj: ad secundam H. „ob dveh“.
2. (po vrsti ali vrstnem redu) drugi: liber, volumen VARR., versus H., prima, secunda, tertia acies C., id secundum erat de tribus CI., prima officia dis immortalibus, secunda patriae, tertia parentibus debentur CI., secundus ad regium principatum CI., secundus a Romulo numeratur L., haec erit a mensis fine secunda dies O. predzadnji dan meseca, secundae partes (partes secundae) ali subst. samo secundae -ārum, f druga vloga (v rimskih mimih), vloga devteragonista (v grški grami) v pravem in pren. pomenu in v raznih zvezah, npr. esse secundarum partium (sc. actorem) CI. ali partīs secundas tractare H. ali secundas ferre H. ali secundas agere SEN. PH. igrati drugo vlogo, biti igralec druge (drugovrstne) vloge, fuit M. Crassi quasi secundarum (sc. partium actor) CI. je igral tako rekoč drugo vlogo za Markom Krasom, je sledil Marku Krasu, je bil po pomenu drugi za Markom Krasom, Spinther secundarum PLIN., secundas alicui deferre Q. odkazati komu drugo mesto, postaviti koga na drugo mesto (drugo stopnjo); subst. secundae -ārum, f (sc. membranae) s pristavljenim gen. partūs ali brez njega porodna posteljica, porodno trebljenje, trebilo, porodne iztrebine (prim. secundīna): CELS., SEN. PH., COL., PLIN.
3. pren. (po veljavi ali notranji vrednosti) drugi, prvemu najbližji, takoj za prvim se nahajajoč: SEN. PH., PLIN. idr., dignusque habitus (sc. M. Furius) quem secundum a Romulo conditorem urbis Romanae ferrent L., haec fuit altera (druga) persona Thebis, sed tamen secunda ita, ut proxima esset Epaminondae N. takoj za prvo, secundum locum dignitatis obtinere C., tenere locum virtutis secundum V., nil generatur simile aut secundum H. približno takega, tu secundo Caesare regnes H., heros ab Achille secundus H., potentiā secundus a rege AUCT. B. ALX., qui honos secundus a rege erat IUST.; occ. drugi = zaostajajoč za kom, ne bivajoč kos komu, za kom se nahajajoč, slabši: SEN. PH., VELL., IUV., FL. idr., haud ulli veterum virtute secundus V., nulli Campanorum secundus L., spatio locorum nulli earum gentium secunda CU., panis secundus H. črn, z(a)mesen; pesn. z inf.: nec vertere cuiquam frena secundus STAT. –
II.
1. lahko ali prostovoljno sledeč, spremljajoč
a) (o vodi, rekah) nizvôden, niz vodo, niz reko, vzdolž reke, vzdolž vode (potekajoč): secundā aquā (naspr. adversā aquā proti vodi) L., secundo Tiberi L., secundo flumine C. ali amne CU., amni V. ali fluvio V., mari secundo L. z oseko, secundo mari S. vzdolž morja, za morjem.
b) (o vetru) ugoden (prim. prosequitur ventus euntīs V.): vento secundo PL., H. ob ugodnem vetru, ventum et aestum ... nactus secundum C., cum videam navem secundis ventis cursum tenentem CI., vento secundissimo CI., classis vento fluctuque secundo lapsa LUCAN., Zephyri secundi V., aquilone secundo H., secundis flatibus Q.; pren.: ridetur fictis rerum Balatrone secundo H. pri čemer zelo pomaga (sodeluje) Balatron.
c) pesn. enalaga: secunda vela dato O. napeta od ugodnega vetra, sinus implere secundos V. z ugodno sapo napeti, flectit equos curruque (dat.) volans dat lora secundo V. hitro tekočemu vozu; pren.: des ingenio vela secunda meo O.
2. navzdol (po), (navzdol) po, (v)niz: austri ... secundo sole flant NIGIDIUS AP. GELL. po sončnem teku, cur alii pisces squamā secundā, acipenser adversā sit NIGIDIUS AP. MACR. imajo navzdol (tj. proti repu) obrnjene luskine, jeseter pa navzgor (tj. proti glavi).
3. metaf.
a) ugoden, naklonjen, prijazen, pospešujoč, pospešljiv, hvaleč, pohvaljujoč, pritrjujoč, odobravajoč, soglašajoč: ENN., FL. idr., sapientius tulit secundam quam adversam fortunam N., inconsideratior in secunda quam in adversa fortuna N., voluntas contionis CI., secunda in Caesarem voluntas C., vires V. uspeh pospešujoče, haruspex V. srečo naznanjajoči vedež, secundo populo CI. ob pohvali naroda, aliquem secunda oratione extollere S., fremitu secundo V., clamore secundo V. ob veselem (odobravajočem) kričanju, rumore secundo V., H. z veselo (glasno) pohvalo, dis secundis V., CU. s pomočjo bogov, secundo Marte ali Marte secundo V. v sreči boja, v srečnem boju, v srečno izbojevanem boju, secundis auribus accipi L., sedulo audientes secunda irae (dat.) verba L. jezo pospešujoče, jezo razpihavajoče, alicui verba secunda loqui L. komu pritrjevati, govoriti komu po volji, secundiore famā fuit SUET., tres leges secundissimas plebei adversas nobilitati tulit L.; pesn.: adi pede sacra secundo V. z ugodnim korakom.
b) srečen, povoljen, dober, zadovoljiv (naspr. adversus): res secundae PL., CI. ali secundae res TER. srečne okoliščine, sreča (naspr. res adversae nesreča), secundissimae res CI., secundae fortunae CI., secundo usus consilio C., adversos casus hominibus, secundos suae fortunae tribuere N., secunda proelia, secundius, secundissimum proelium C., secunda tempora CORN., secunda fortuna, exitus belli H., navigatio T., omnia enim secundissima nobis, adversissima illis accidisse videntur C. AP. CI. EP.; subst. secundum -ī, n srečno, nekaj srečnega, sreča: si quid secundi evenisset ... si quid adversi accidisset N.; v pl. secunda -ōrum, n srečne okoliščine, (srečni) uspehi, sreča: TER., S. FR., CU., SEN. TR. idr., iam nunc mihi secunda facis PL. zdaj se kažeš vendar že voljnejšega, omnium secundorum adversorumque causas in deos vertere L., sperat infestis, metuit secundis alteram sortem ... pectus H., vir secundis adversisque iuxta famosus T. – Od tod
A. acc. sg. n. secundum
I. kot adv.
1. zadaj, zad(i), za kom: age i tu secundum PL. pridi za menoj, ite hac secundum vosmet (nom.) PL. pridite za menoj.
2. drugič: animadvertendum primum ... secundum, quā fide eas coluerint VARR. AP. NON., secundum ea quaero ... CI. –
II. kot praep. z acc.
1. (krajevno)
a) tik, tikoma, takoj, brž (neposredno) za kom ali čim: ite secundum me PL., secundum ipsam aram aurum abscondidi PL. AP. PRISC.; praep. zapostavljena: nos secundum litus PL., secundum parietem, secundum vias publicas et secundum amnes VARR., iter secundum mare superum faciunt CI. EP., castra secundum mare ... munire iussit C., secundum flumen paucae stationes equitum videbantur C., vulnus accepit secundum aurem SULPICIUS AP. CI. EP.
2. (časovno) takoj (za), precej za čim, po čem, po preteku časa: CA., PL., PLIN. idr., secundum hunc diem CI., secundum haec L. precej potem (zatem), nato, secundum quietem CI. takoj ko je zaspal, v snu (sanjah), secundum comitia CI. EP., secundum proelium L.
c) metaf. (po vrsti, redu, veljavi) za kom ali čim: secundum ea CI., C., S. takoj za tem, secundum patrem tu es pater proximus PL., secundum deos homines hominibus maxime utiles esse possunt CI., heres secundum filiam CI. prvi dedič za hčerjo, maximum secundum opes deorum imperium L.
3. metaf. primerno, v skladu s čim, v smislu česa, po čem, glede na kaj, s kom, čim: collaudari secundum facta et virtutes tuas TER., duumviros secundum legem facio L., secundum naturam vivere CI., ut (sc. tigna) secundum naturam fluminis procumberent C. po naravnem toku, secundum rationem Q., secundum aliquem sentire SUET.; occ. (v jur. pomenu) v korist, v prid komu, čemu, česa: de absente secundum praesentem iudicare CI., pontifices secundum se decrevisse CI. EP., secundum eam (sc. partem) litem iudices dare L., vindicias dare (postulare) secundum libertatem L., post principia belli secundum Flavianos T., rei, quae undique secundum nos sit Q. –
B. adv. abl. sg. n secundō
1. na drugem mestu, drugič: VARR., PH., DON. idr., primum, ut honore dignus essem, maxime semper laboravi, secundo, ut existimarer CI.
2. drugič = v drugo: AUCT. B. ALX., EUTR., LACT.
-
smiling [smáiliŋ] pridevnik (smilingly prislov)
nasmejan, smehljajoč se
figurativno veder, vesel, prijazen; prijateljski, naklonjen; ugoden
-
snishòdljiv -a -o (rus.) vljuden, prijazen: ne sme se biti nepravično oštar prema malima ni udvorički snishodljiv prema moćnima; snishòdljivōst ž vljudnost, prijaznost
-
soft2 [sɔft]
1. pridevnik
mehek, upogljiv, popustljiv; mil, blag (podnebje, temperatura itd.); miren, nekričeč (barva); okusen, piten (vino); gladek (koža); topel, topel in vlažen, deževen (vreme); lahen, rahel (udarec, trkanje); tih, pridušen (glas); ljubezniv, prijazen; nežen (with z)
miren (spanje)
ekonomija nestabilen (cene); kóven (kovina), drobljiv, krhek (kamen)
sleng lahek; zaljubljen (on v)
nemožat, pomehkužen, mlahav, neodporen, brez energije; bedast, neumen, prismuknjen
fonetika zveneč; palatalen, brez pridiha (aspiracije)
as soft as butter mehek kot maslo
soft air mil, blag zrak
soft climate mila klima
soft corn vlažna odebelitev kože med nožnimi prsti
soft currency nekonvertibilna valuta
a soft day deževen dan
a soft drink ameriško, sleng brezalkoholna pijača
soft eyes mile oči
soft goods tekstil(ije)
a soft job lahka služba
soft money ameriško papirnati denar, bankovci, menice
soft muscles mlahave mišice
soft nothings ljubavno gruljenje, sladke besede
soft roe ribje mleko
soft sawder laskanje, prilizovanje
soft sex, softer sex ženski spol, ženske
soft soap mehko kalijevo milo, figurativno; ameriško, sleng laskanje, dobrikanje
soft solder pločevina, ki se stali pri relativno nizki temperaturi
soft tack sleng bel kruh, navtika mehek kruh (ne prepečenec), dobra hrana
soft thing pogovorno lahko izvedljiva stvar, lahka in dobro plačana služba; laskanje; neumnost
soft weather odjuga
soft winter mila zima
soft wood mehak les
he was rather soft in this affair ni ravno briljiral v tej zadevi (stvari)
2. prislov
počasi, tiho
to fall soft srečno pasti
to lie soft ležati na mehkem
3. samostalnik
mehkoba, milina
pogovorno slabič; bedak
4. medmet
arhaično počasi! polahko!
-
soft-spoken [sɔ́ftspouken] pridevnik
mil, ljubezniv, prijazen, ki govori s tihim glasom, tih
-
studiōsus 3, adv. -ē (studium)
1. prizadeven, maren, marljiv, delaven, skrben: valde studiosus ac diligens Ci., putavi mihi suscipiendum laborem utilem studiosis Ci., studioso animo inchoaverat Plin. iun.; sicer večinoma v adv.: Ter., Col., Iust. idr., praedia studiose coluit Ci., aliquem studiose audire Ci., T., quo studiosius armarentur … praemia proposuit N., nec posuit studiosius altera casses O., legere antiquos studiosius Q., studiosissime quaerere Ci., Plin. iun., Suet.; studiose detrahere de aliquo Ci. nalašč, hote, hotoma.
2. marljivo se ukvarjajoč s čim, skrbno (marljivo) se podajajoč kam, na kaj, v kaj, misleč na kaj, skrbno (marljivo) oprijemajoč se česa, resno trudeč se za kaj, prizadevajoč si za kaj, poganjajoč se za čim, marljivo lotevajoč se česa, marljivo poprijemajoč za kaj, stremeč za čim, hrepeneč po čem, želeč (hoteč) kaj, poskušajoč kaj (doseči), težeč k čemu, za čim, vnet za kaj, rad kaj, dehteč, hlepeč po čem, ljubitelj česa; z objektnim gen.: venandi aut pilae Ci., audiendi N. rad poslušajoč, florum H., culinae aut Veneris H., nemorum caedisque ferinae, equorum O., restituendi mei studiosior quam retinendi Ci. ep., studiosissimus munditiarum Suet. ali aleae Aur.; z dat.: nisi adulterio rei nulli aliae Pl., armorum quam conviviorum apparatibus studiosior Iust.; z ad: studiosiores ad opus Varr.; z in z abl.: in argento plane studiosus sum Petr., hoc te studiosiorem in me colendo fore Ci. ep.
3. occ.
a) vedožêljen, védečen, z znanostjo se ukvarjajoč, z umetnostjo se ukvarjajoč, učeč se kaj, študirajoč kaj, učen, studiozen, študiozen; abs.: iuvenis Q., studiosa cohors H. učeno spremstvo, studiose lector! Ap.; subst. studiōsī -ōrum, m studiozi, študirajoči, z znanostjo ali z umetnostjo ukvarjajoči se ljudje (možje), izobraženci, študiranci, učenjaki: Ci., Q., Plin. iun.; metaf. (o stvareh): disputatio Q. učena razprava, otium Plin. iun.; Studiosi tres (sc. libri) Plin. iun., Gell. (naslov spisa Plinija starejšega); z objektnim gen.: dicendi Ci., Q., litterarum N., Gell., eloquentiae, musices Q., alicuius doctrinae Q. učenec, Christianae legis Amm.
b) komu, čemu naklonjen, vdan, privržen, prijazen komu, do koga, kot subst. m prijatelj, privrženec, dobrohotnik; z objektnim gen.: mei, tui, illius victoriae Ci. ep., alterius partis Suet., ad vos, studiosa (sc. mei), revertor pectora O., studiosi Catonis N. za Katona se zanimajoči, ukvarjajoči se s Katonom, homo studiosissimus nobilitatis Ci., studiosissimus existimationis meae Ci., studiosissimus auditor T.
-
suave [swéiv] pridevnik (suavely prislov)
mil, blag (o zdravilu); piten (vino); ljubezniv, prijazen, vljuden; prijeten; sladek (besede)
-
sweet1 [swi:t]
1. pridevnik (sweetly prislov)
sladek; (mleko, maslo) svež, nepokvarjen; (vonj) prijeten, blag, dišeč; (zvok) melodiozen, skladen, miloglasen, prijeten; (spanje itd.) sladek, osvežilen, krepilen; prijazen, ljubezniv (to do)
pogovorno mil, dražesten, ljubek, sladek
pogovorno gladek, miren, brez truda
at one's own sweet will po svoji mili volji, po svoji glavi
a sweet one sleng krepak udarec
sweet breath svež, prijeten duh (iz ust)
a sweet tooth figurativno sladkosnednost
a sweet going gladka vožnja (na dobri cesti)
sweet and twenty "očarljiva dvajsetletnica"
my sweet one! moj ljubi!
to be sweet on s.o. pogovorno biti zaljubljen v koga, nor za kom
to be sweet with dišati po
this fish is not quite sweet ta riba ni čisto sveža
to have a sweet taste imeti sladek okus
to have a sweet tooth figurativno biti sladkosneden
to keep s.o. sweet dobro se razumeti (shajati) s kom
2. prislov
to smell sweet blago dišati
to taste sweet imeti sladek okus
-
sweet-natured [swí:tneičəd] pridevnik
blag, mil, ljubezniv, prijazen